Preambula:

Društvo CCS - Caravaning Club Slovenija je bilo konsolidirano s potrditvijo akta: Pravila društva Caravaning Club Slovenija, na: RU-Upravni enoti  Ljubljana, Sektor za notranje zadeve, Oddelek za javni red, dne 8.8.2001, pod št.: 2/05-06-026-472/2001 

Na občnem zboru društva Caravaning Club Slovenija, dne 13.11.2004 so bila Pravila društva Caravaning Club Slovenija, novelirana in preimenovana v Statut društva Caravaning Club Slovenija, ki je bil potrjen na: RU-Upravni enoti Ljubljana, Sektor za notranje zadeve, Oddelek za javni red, dne 20.1.2004, pod št.: 2/05-06-02002-360/2004-8

--------------------------- --- --------------------------

Na Osnovi določil Zakona o društvih (Ur.list RS št.: 60/95, 49/98 ,89/99 in naslednji) je 5. občni zbor društva »Caravaning club Slovenija« dne, 13.11.2004 sprejel

STATUT DRUŠTVA
CARAVANING  CLUB  SLOVENIJA

Splošne določbe

1. člen

Društvo Caravaning Club Slovenija (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno interesno združenje občanov, ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju caravaninga in spremljajočih dejavnosti v Sloveniji.

Društvo lahko sodeluje s podobnimi združenji v Sloveniji in tujini.

2. člen

Društvo deluje skladno z zakoni Republike Slovenije, določili STATUTA društva Caravaning Club Slovenija  (v nadaljevanju: statut) in predpisi mednarodnih organizacij.

V primeru združevanja s sorodnimi združenji izven Republike Slovenije, društvo deluje tudi skladno z veljavnimi predpisi tujih držav in mednarodnih organizacij.

3. člen

Ime društva je:
Caravaning Club Slovenija.

Kratica društva je: CCS.
Društvo uporablja žig pravokotne oblike z napisom: Caravaning Club Slovenija, Jamova c. 31, Ljubljana.

4. člen

Sedež društva je: Jamova cesta 31, 1000 Ljubljana

5. člen

Namen društva je prostovoljno združevanje občanov, ki caravaning sprejemajo kot obliko preživljanja prostega časa, druženja, spoznavanja svoje in drugih dežel ter razvijanje tovrstne oblike turizma v Sloveniji.

Caravaning club Slovenija je odprt za vse, ki prosti čas preživljajo v počitniških  prikolicah in bivalnih vozilih (avtodomih) ter njihove simpatizerje.

6. člen

V okviru doseganja namena  društva so cilji le-tega predvsem:

• z združevanjem ljubiteljev tovrstnega preživljanja prostega časa dvigniti raven caravaning gibanja v Sloveniji;
• s skupnim in usklajenim nastopom izboljšati pravni in družbeni položaj lastnikov počitniških prikolic in bivalnih vozil ter ljubiteljev caravaninga nasploh;
• z izmenjavo medsebojnih izkušenj omogočiti boljšo obveščenost, ozaveščenost in promocijo o caravaningu ter na ta način zagotavljati pestrejše in varnejše preživljanje počitnic in potovanj doma in v tujini.

7. člen

Društvo v okviru dejavnosti ter za uresničevanje namena in ciljev izvaja naslednje naloge:

• razvija ustrezen informacijski sistem o značilnostih in posebnostih caravaninga;
• izobražuje in informira člane društva ter širšo javnost o pravilih obnašanja na potovanjih in zakonitosti caravaninga;
• z izvajanjem dejavnosti omogoča uresničevanje interesov članov društva;
• spremlja zakonske in druge predpise, ki urejajo področje caravaninga ter o le-teh ustrezno sez-nanja člane društva;
• v skladu z veljavnimi postopki skuša vplivati na spremembo zakonskih in drugih predpisov s področja caravaninga;
• organizira skupna srečanja in potovanja članov društva in simpatizerjev;
• posreduje informacije o ponudbi vozil in opreme za caravaning skladno s 37. členom tega statuta.

8. člen

Z namenom uresničevanja ciljev društva ter interesov članov, se društvo lahko povezuje s sorodnimi društvi v zveze in združenja ter druge oblike povezovanja v Republiki Sloveniji in tujini.

Povezovanje iz predhodnega odstavka mora biti skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.

Članstvo - pravice in obveznosti

9. člen

Član društva lahko postane vsak polnoleten državljan RS, ki  prostovoljno izrazi željo, da postane član društva ter upravnemu odboru društva predloži pisno pristopno izjavo, s katero s zaveže spoštovati pravila društva in plačati članarino.

Oseba, ki ni državljan RS se lahko včlani v društvo pod enakimi pogoji kot državljani RS, če ima bivališče v Sloveniji. V primeru, da ima bivališče izven Slovenije, povrne povečane stroške, ki bi nastali zaradi korespondence z njim. Korespondenca s tujimi državljani, člani društva, je v slovenščini.

Za pridružitev, pripojitev ali združitev društva k ali z drugim sorodnim društvom, v RS ali izven, ali drugih sorodnih društev k ali z našim društvom razpravlja upravni odbor, odloči pa občni zbor društva.

10. člen

Društvo ima redne člane, častne člane in pokrovitelje.

Naziv »častni član« je najvišje priznanje, ki ga lahko društvo dodeli svojemu članu za posebne zasluge pri razvoju in uspešnem delu društva. Naziv častnega člana lahko društvo dodeli tudi nečlanu za velike in izjemne zasluge na področju delovanja društva.

O dodelitvi naziva »častni  član društva Caravaning club Slovenija« odloča občni zbor društva na predlog upravnega odbora društva.

Društvo ima lahko tudi »pokrovitelje« – fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali na kakšen drug način pomagajo pri uresničevanju in doseganju ciljev društva. »Pokrovitelji« lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice glasovanja.

11. člen

Pravice in obveznosti članov:

• aktivno sodelujejo pri delu društva s ciljem uresničevanja ciljev društva ter na ta način uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
• volijo in so izvoljeni v organe društva;
• sprejemajo nagrade in pohvale za delo v društvu;
• redno se seznanjajo s programom dela in poslovanjem društva, vključno s finančno-materialnim stanjem društva;
• spoštujejo ta statut, druge akte in sklepe organov društva;
• redno plačujejo članarino;
• društvu oz. njegovim organom posredujejo informacije, potrebne in koristne za izvajanje nalog društva;
• prenašajo svoje izkušnje in znanje na druge, zlasti mlajše člane društva;
• s svojim ravnanjem ne škodujejo ugledu društva;
• član prejme člansko izkaznico.

12. člen

Članstvo v društvu temelji na prostovoljnosti in člani praviloma ne prejemajo plačila za svoje delo v organih društva.

Občni zbor društva lahko članu za izredne dosežke in izkazano požrtvovalnost pri uresničevanju ciljev in nalog društva, dodeli ustrezno nagrado.

13. člen

Članu preneha članstvo v društvu v primeru:

• prostovoljnega izstopa iz članstva;
• izključitve iz članstva;
• črtanja oz. izbrisa iz članstva;
• smrti;
• prenehanja društva.

14. člen

Član, ki želi prostovoljno izstopiti iz društva, pošlje upravnemu odboru pisno izjavo o izstopu ter poravna svoje obveznosti do dneva izstopa iz društva.

Član je lahko izključen iz društva v primeru hujše kršitve tega statuta,  drugih aktov in sklepov organov društva ter delovanja, ki je v nasprotju z interesi, cilji in namenom društva. O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. O pritožbi zoper sklep disciplinske komisije odloča občni zbor društva.

Upravni odbor z ugotovitvenim sklepom črta oz. izbriše člana iz članske evidence društva v primeru, če član do konca koledarskega leta ne poravna članarine za tekoče leto. O pritožbi zoper sklep o črtanju oz. brisanju iz članstva odloča občni zbor društva.

Upravljanje

15. člen

Organi društva so:

• občni zbor,
• predsednik društva,
• podpredsednik društva,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor,
• disciplinska komisija.

Občni zbor in upravni odbor lahko za izvedbo posameznih nalog s sklepom ustanovita posebna delovna telesa za izvedbo posameznih nalog. S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa se določijo naloge in pristojnosti le-tega.

16. člen

Občni zbor je najvišji organ društva.

Občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani društva, se sestaja na rednih zasedanjih najmanj enkrat letno ter na izrednih zasedanjih. Redno zasedanje skliče predsednik društva najkasneje do 30. junija vsako leto.

17. člen

O sklicu občnega zbora morajo biti člani obveščeni najmanj 10 dni pred predvidenim dnem zasedanja občnega zbora z opozorilom o potrebni sklepčnosti občnega zbora iz 20. člena tega statuta.

Ob sklicu občnega zbora mora biti članom predložen dnevni red zasedanja, ki ga določi upravni odbor. K vabilu z dnevnim redom je praviloma priloženo tudi gradivo o posameznih točkah.

18. člen

Izredni občni zbor skliče upravni odbor na:

• lastno pobudo;
• zahtevo nadzornega odbora;
• četrtine rednih članov.

Pobuda oz. zahteva za sklic izrednega občnega zbora mora biti upravnemu odboru predložena v pisni obliki z navedbo vsebine, o kateri naj razpravlja izredni občni zbor.

Upravni odbor mora sklicati izredno zasedanje občnega zbora najkasneje v roku 30 dni od dne prejema pobude oz. zahteve iz predhodnega odstavka.

Če upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v roku iz predhodnega odstavka, ga lahko skliče predlagatelj iz 1. odstavka tega člena na način, določen v 17. členu tega Statuta.

19. člen

Zasedanje občnega zbora do izvolitve delovnega predsedstva vodi predsednik društva.

Na začetku zasedanja občni zbor izvoli delovno predsedstvo, zapisnikarja, dva overitelja zapisnika in verifikacijsko komisijo ter kandidacijsko komisijo, kadar se na zasedanju občnega zbora izvedejo volitve.

Delovno predsedstvo vodi delo zasedanja občnega zbora, verifikacijska komisija pa ugotavlja število prisotnih na občnem zboru in sklepčnost le-tega.

Občni zbor lahko sprejme poslovnik, v katerem podrobneje uredi in določi način dela občnega zbora.

20. člen

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku prisotna najmanj polovica članov društva. Če ob predvidenem začetku zasedanja občni zbor ni sklepčen, se zasedanje preloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotna najmanj četrtina članov društva.

Sklep občnega zbora je sprejet, če je zanj glasovala večina na zasedanju prisotnih članov. Sklep o nakupu, prodaji, prenosu ali odtujitvi nepremičnega premoženja, spremembi tega statuta ali prenehanju društva, je sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini na zasedanju prisotnih članov.

Glasovanje na občnem zboru je  javno, občni zbor pa lahko s sklepom odloči, da se odločanje o posamezni točki opravi s tajnim glasovanjem.

Volitve članov v organe društva so praviloma tajne, občni zbor pa lahko s sklepom odloči, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem.

21. člen

Sklepi občnega zbora se objavijo na ustrezen način, tako da se lahko z njimi seznanijo vsi člani društva. Sklepi občnega zbora so obvezni za vse organe društva in vse člane društva.

22. člen

Pristojnosti občnega zbora:

• sprejme sklep o prenehanju društva;
• sprejema in spreminja statut in druge akte društva;
• imenuje predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in člane organov društva;
• določa program dela in finančni načrt društva za prihodnje leto;
• potrdi poročilo o izvajanju programa dela in zaključni račun društva za preteklo leto;
• na predlog upravnega odbora določa višino letne članarine;
• odloča o razpolaganju z nepremičninami društva;
• obravnava poročilo o delu organov društva ter jim daje smernice za nadaljnje delo;
• odloča o pritožbah zoper sklepe, ki jih sprejmejo organi društva;
• odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi sorodnimi asociacijami;
• odloča o drugih zadevah s področja dela društva, o katerih ne odločajo drugi organi društva.

23. člen

Predsednika in podpredsednika društva, na predlog upravnega odbora ali skupine 20. rednih članov, izmed rednih članov društva izvoli občni zbor.

Predsednik društva je zakoniti zastopnik, ki predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu, pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini.

Predsednik je občnemu zboru in upravnemu odboru odgovoren za delovanje društva v skladu z veljavnimi predpisi in statutom društva.

V primeru zadržanosti predsednika, ga z vsemi pooblastili zastopa podpredsednik.

Mandatna doba predsednika je dve (2) leti z možnostjo ponovne izvolitve.

24. člen

Pristojnosti in odgovornosti predsednika društva so:

• odgovarja za zakonitost in pravilnost delovanja društva;
• podpisuje akte in sklepe društva ter vse listine, ki se nanašajo na redno poslovanje društva;
• skrbi za izvajanje sprejetih aktov in sklepov društva ter zadrži izvedbo aktov in sklepov, če so ti v nasprotju z veljavnimi predpisi;
• tekoče spremlja finančno poslovanje društva v smislu dobrega gospodarja;
• skrbi za javnost dela in promocijo društva ter njegovih aktivnosti.

25. člen

Za izvajanje tehničnih in administrativnih del ter koordinacijo dela organov društva opravlja tajnik društva, ki ga izmed rednih članov društva imenuje upravni odbor za dobo dveh (2) let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Če upravni odbor ne imenuje tajnika, tajniško delo opravlja predsednik društva ali računovodja.

Tajnik društva je za svoje delo odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

Naloge in pristojnosti tajnika društva so predvsem:

• pripravlja gradiva za seje organov društva;
• v okviru svojih pristojnosti podpisuje listine društva in skrbi za arhiv društva;
• opravlja organizacijska, tehnična in administrativna opravila;
• vodi evidenco članstva društva;
• vodi evidenco premoženja društva;
• opravlja druge naloge, ki mu jih dodelijo upravni odbor, drugi organi ali predsednik društva.

26. člen

Blagajnik društva vodi finančno in materialno poslovanje društva v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo finančno in materialno poslovanje v državi.

Blagajnika društva imenuje upravni odbor za obdobje dveh (2) let z možnostjo ponovnega imenovanja. Blagajnik je za svoje delo odgovoren predsedniku društva, upravnemu odboru in občnemu zboru.

Naloge blagajnika so predvsem:

• vodenje gotovinskega poslovanja;
• priprava osnutka finančnega načrta;
• priprava predloga zaključnega računa;
• priprava finančnih poročil o poslovanju društva;
• druga opravila s področja finančnega in materialnega poslovanja društva.

27. člen

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki vodi njegovo delo v času med zasedanji občnega zbora društva. Predsednik in podpredsednik društva sta po funkciji istočasno tudi predsednik in podpredsednik upravnega odbora. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

Upravni odbor šteje skupaj sedem (7) članov. Poleg predsednika in podpredsednika, ki sta že po funkciji člana upravnega odbora, občni zbor izmed rednih članov društva izvoli še pet (5) članov. Vsi člani upravnega odbora imajo glasovalno pravico.

Mandatna doba članov upravnega odbora je dve (2) leti z možnostjo ponovne izvolitve.

Delo upravnega odbora vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik.

Predsednik sklicuje seje upravnega odbora po potrebi. Upravni odbor je sklepčen in lahko veljavno odloča, če je na seji prisotna več kot polovica vseh članov odbora.

Upravni odbor sprejema sklepe z večino vseh članov odbora.

28. člen

Pristojnosti upravnega odbora:

• sklicuje zasedanja občnega zbora in izvršuje sprejete odločitve in sklepe zbora;
• pregleda predlog programa dela in finančnega načrta ter druga gradiva in predlaga na občnemu zboru v razpravo in potrditev;
• skrbi za izvajanje programa dela društva;
• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
• pripravlja predloge aktov društva;
• ustanavlja delovne skupine in druge oblike delovanja društva, imenuje in razrešuje njihove člane in jim daje smernice in navodila za njihovo delo;
• predlaga občnemu zboru višino letne članarine, višino nagrade za opravljeno delo v društvu, imenovanje častnih članov društva;
• odloča o sprejemu tujih državljanov (nimajo slovenskega državljanstva) v članstvo;
• izvaja druge naloge, ki mu jih odredi in za katere ni izrecno pristojen občni zbor.

29. člen

Nadzorni odbor je nadzorni organ društva, ki spremlja in nadzoruje delo drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor za svoje je delo odgovoren občnemu zboru, za katerega enkrat letno pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah

Nadzorni odbor šteje tri (3) člane, ki jih izmed rednih članov društva izvoli občni zbor. Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno tudi člani upravnega odbora.

Delo nadzornega odbora vodi predsednik, ki ga izvolijo člani izmed sebe. Nadzorni odbor lahko veljavno odloča, če so na seji prisotni vsi člani odbora.

Mandatna doba članov nadzornega odbora je dve (2) leti z možnostjo ponovne izvolitve.

30. člen

Disciplinsko komisijo društva, ki jo sestavljajo trije (3) člani, izvoli občni zbor društva. Člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo predsednika komisije, ki vodi delo komisije. Komisija lahko veljavno odloča, če so na seji prisotni vsi člani komisije.

Mandatna doba članov disciplinske komisije je dve (2) leti z možnostjo ponovne izvolitve.

Disciplinska komisija lahko sprejme poslovnik o delu komisije.

Disciplinska komisija se sestane po potrebi, na zahtevo organov društva ali na pisno zahtevo članov društva.

31. člen

Disciplinska komisija obravnava primere, ki predstavljajajo:

• kršitve tega statuta ter drugih aktov in sklepov organov društva;
• nevestno in malomarno sprejemanje in izvajanje sprejetih nalog, zadolžitev in funkcij v društvu, če je bila z ravnanjem povzročena materialna škoda društvu ali je bil okrnjen njegov ugled in ugled posameznih članov društva.

V primeru ugotovljene kršitve iz predhodnega odstavka, lahko komisija članu društva izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:

• opomin,
• javni opomin;
• izključitev iz članstva društva.

Ugotovitve in izrečen ukrep disciplinske komisije ne izključujejo z zakonom določene materialne in kazenske odgovornosti člana društva v primeru kršitve veljavnih predpisov.

32. člen

S ciljem uspešnega izvajanja poslanstva in ciljev društva, lahko društvo ustanovi posebna delovna telesa, pristojna za izvajanje posameznih nalog in sicer:

• komisija: člane komisije imenuje upravni odbor izmed članov društva za izvedbo posameznih nalog. Komisija je za svoje delo odgovorna upravnemu odboru, kateremu najmanj enkrat letno predloži poročilo o aktivnostih in realizaciji nalog v preteklem obdobju;
• sekcija: ustanovijo jo lahko člani društva, ki želijo v okviru sekcije uresničevati poseben interes, v okviru splošnega poslanstva in ciljev delovanja društva.

Zastopanje

33. člen

Društvo v pravnem prometu zastopa in predstavlja predsednik, ki lahko svoja pooblastila prenese tudi na druge redne člane društva.

Financiranje

34. člen

Društvo zagotavlja sredstva delovanje na naslednje načine:

• s članarino;
• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva;
• z darili in volili;
• s prispevki sponzorjev, donatorjev in pokroviteljev;
• iz javnih sredstev;
• drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je društvo ustanovljeno.

Društvo razpolaga s finančnimi in drugimi sredstvi v skladu s sprejetim programom dela in letnim načrtom, ki jih sprejme občni zbor. Upravni odbor vsako leto, skladno z veljavnimi predpisi, pripravi občnemu zboru poročilo o finančnem in materialnem poslovanju društva.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

35. člen

Društvo ima svoj poslovni račun pri banki s sedežem v Sloveniji.

Za opravljanje knjigovodskih in računovodskih del lahko društvo sklene ustrezno pogodbo s pooblaščeno organizacijo.

Nadzor nad finančnim poslovanjem društva opravlja nadzorni odbor društva. Javnost in preglednost finančnega in materialnega poslovanja društva je zagotovljena s pravico vseh rednihh članov društva do vpogleda v dokumentacijo o poslovanju društva.

Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu s Slovenskim računovodskim standardom.

36. člen

Društvo je lastnik premičnega in nepremičnega premoženja, ki je kot nerazdeljena lastnina društva vpisano na inventarno knjigo.

Premično premoženje je mogoče pridobiti in odtujiti le na podlagi sklepa občnega zbora društva.

Javnost dela

37. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Društvo zagotavlja informiranje članov društva:

• s pravico vpogleda v zapisnike organov društva;
• preko društvenega glasila;
• preko sredstev javnega obveščanja;
• preko internetne strani.

Društvo zagotavlja obveščanje širše javnosti:

• preko društvenega glasila in sredstev javnega obveščanja;
• preko internetne strani;
• z organizacijo tiskovnih konferenc, okroglih miz in podobno;
• na drug primeren in širši javnosti dostopen način.

Prenehanje društva

38. člen

Društvo preneha v primerih in na način:

• s sklepom občnega zbora v skladu s tem statutom in zakonom;
• v primerih, ko to določa zakon.

V primeru prenehanja društva, se po poravnavi vseh obveznosti društva preostanek premoženja prenese na lokalno skupnost, morebiti prejeta proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu.

Prehodna in končna določila

39. člen

Upravni odbor lahko organizira razširjeno sejo upravnega odbora, kjer sodelujejo tudi člani društva (zbor). Razširjena seja (zbor) je posvetovalnega značaja. Na seji (zboru) sprejeti sklepi so nični, če zadevajo vsebino 22. člena tega Statuta.

40 člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejme občni zbor društva na predlog upravnega odbora ali najmanj polovice rednih članov društva.

41. člen

Ta statut je sprejel občni zbor društva dne, 13.11.2004.

Ta statut velja od dne sprejema na občnem zboru in se uporablja z dnem potrditve vpisa v register društev pri upravni enoti Ljubljana.

Datum: 13.11.2004                                                                              

Caravaning Club Slovenija