Postani član

Izpolnite obrazec na naši strani in bodite deležni številnih ugodnosti.

Afrika 2012 - Boujdour - Dahla

11. Feb. 2012
Afrika 2012 - Boujdour - Dahla

 

Dahla 11.2.2012

 

Gumi defekt v Sahari

Kot je hotela usoda, se je pač zgodilo. Razdalja med Bouždurjem do Dahle je približno 360km in vodi po Sahari, na tej poti ni nobenih naselij, razen kakšno zapuščeno, niti bencinskih postaj ni kaj dosti ob cesti, tako da je človek prepuščen samemu sebi, če se mu kaj zgodi. Promet se je po Bouždurju zelo zmanjšal, srečava le kakega avanturista, kakšen kamion, ki vozi sardine v hladilnikih iz Dahle do Agadirja ter še kakšnega avtodomarja, ki gre v Dahlo ali pa se vrača od tam.

Med vožnjo nama je v nekem trenutku razneslo zadnjo notranjo gumo na kombiju, ker pa ima kombi na zadnji osi na vsaki strani dve gumi, naju ni nič zaneslo in sva se varno zaustavila ob robu ceste. Od Bouždurja sva bila oddaljena 85km in od naslednjega mesta Dahle 270km, ko se je začelo veselje. Najprej sva si ogledala poškodbe na vozilu. Razneslo je pač gumo in del te je udaril v pod kombija. Ker pa sva imela v notranjosti točno nad to gumo spravljeno vino, nama je razneslo še dve steklenice in vino je steklo po vozilu.

No ja, se pač zgodi, sva si rekla in si najprej odprla vsak po eno pivo in se počasi spravila na zamenjavo gume. Vendar presenečenj še ni bilo konec. Najprej sva vzela ključ za demontažo gum in prva ugotovitev je bila, da je ključ neuporaben. Bil je cevni ključ in celo počen, da je pa bilo veselje še večje, sva imela rezervno gumo skoraj prazno. Sonce je že dobro pripekalo, bilo je okoli 30°C in bila sva sama na cesti. Čar teh krajev, v takem trenutku, ko razmišljaš kaj sedaj je, da se vedno pokaže neka rešilna bilka in tako je tudi bilo. Najprej sva ustavila neke francoske avtodomarje in posodili so nama ključ, vendar nisva uspela odviti matic na kolesu, saj so bile pretrdo privite. Nato so se zaustavili neki domačini, vendar niso imeli ustreznih ključev, saj imajo njihovi đžipi večje matice na kolesih. Ustavil se je tudi kamion, ki vozi sveže ribe v Agadir, ta pa nama je nato res pomagal, imel je namreč veliko cev, s katero sva uspela matice odviti in nato montirati rezervno gumo: Ker je bila prazna, je šofer kamiona potegnil gumijasto cev čez cesto in nama s kamionskim kompresorjem napolnil gumo. Ni kaj, tako smo rešili del problemov, ostal nama je še en. Ko sva montirala rezervno gumo, sva ugotovila, da je 1cm nižja od druge, tako da sva nato morala voziti nekoliko počasneje, ker je druga višja guma več nosila in se zato tudi bolj grela. Ker pa je bilo naslednje mesto oddaljeno skoraj 280km, sva se morala večkrat zaustavljati in hladiti to gumo, kljub temu sva nekako brez problemov nato prišla v Dahlo, kjer naju je čakal Bojan z Ireno in nam pripravil večerjo z »rarogi«. Vsaka čast!

Naslednjo jutro sva se odpravila v Dahlo, ki je oddaljena približno 25km od lagune, kjer spiva. Najprej sva poiskala internet, oddala prispevek in se odpravila iskati vulkanizerja. To je bilo sicer malo težje opravilo, saj je bil vulkanizer, ki sva ga našla, malo drag, vendar po »maroških pregovarjanjih« sva nekako zaključila s kar solidno ceno za to delo. Vendar problema s tem nisva ravno rešila, saj takih starih gum z dimenzijami, ki jih potrebujeva, niso imeli. Imeli so sicer nove, vendar je bila cena malo previsoka, 160€ in tako sva pač sestavila eno rezervno gumo s temi, ki sva jih imela dodatno s seboj in se odpravila naprej. Cena za eno zračnico ter montažo gume je bila 25€). Nato sva poiskala ključavničarja, ki nama je zavaril zlomljen ključ za kolesa in ga še ojačal z dodatno cevjo in mislim, da sva kar solidno odpravila ta problem (cena 30DH ali 3€).

Ob poti nazaj proti laguni sva se ustavila v edinem uradnem kampu v Dahli. To je kamp Moussafir. Solidna cena za kamper in dve osebi 60DH ali 6€ in topla voda za tuširanje 10DH ali 1€. Kamp ima lepe sanitarije, je ob morju ter blizu mesta, tako da je priporočljiv za tiste, ki želijo biti v kampih. Koordinate N23.7693 ; W15.90779.

Laguna, kjer je mnogo kamperjev (sigurno preko 100), je oddaljena od Dahle približno 25km in kot sem že omenil, je idealna zadeva za surfarje in kajtarje. V bližini je tudi topla termalna voda tako, da si lahko privoščite še kopanje v topli vodi. Koordinate lagune so N23.90160 ; W15.78775.

Zvečer sva pripravila tažin za vse štiri, za mene, Marka, Ireno in Bojana. Naredila sva malo večjo porcijo, da ne bi bili lačni. Ko smo tako sedeli pred kamperj in je bilo res hladno, saj je pihalo in stopinje so bile že pod 10°C, se je prikazal Nikolas s svojim kombijem (Belgijec, po koreninah Bolgar) in z ženo. Ta dva sta prijatelja od Bojana in Irene.

Vrnila sta se iz Porto Rika, ki je 50km oddaljen od naše lagune, tam je Nikolas lovil ribe in jastoge. Seveda sva dala na mizo tažin, povabila še njiju in večerjali smo skupaj. Vse skupaj smo zalili s pravim refoškom iz Istre, ki mi ga je podaril oče za to pot. Na koncu večerje je Nikolas prinesel na mizo že skuhane jastoge, tako da smo za desert imeli še polno mizo dobrih slastnih jastogov. Kar je ostalo jastogov od večerje, mi jih je Nikolas podaril za zajtrk.

Naslednjo jutro ob 8 uri pride v laguno Marokin s prodajo svežega kruha in sem si takoj privoščil 3 jastoge s toplim kruhom. Nepozabni zajtrk. Nikolas je, ko je videl kako uživam v zajtrku, takoj privlekel še čisto 2kg ribo in mi jo podaril za kosilo, vendar sva se dogovorila, da jo bomo popoldan skupno spekli in pojedli. Nikolas je Belgijec, nekoč oženjen s prvo ženo Hrvatico, tako da zna dobro govoriti hrvaško in še zanimivost, ima 81 let in že 14 let potuje po 5 mesecev na leto po teh krajih. Res zelo prijetna družba.

O ostali ekipi nič novega, vozijo za nami in prvi naj bi naju dohiteli jutri, torej v nedeljo zvečer.

 


Še zanimiv zapis glede tukaj zelo razširjene trgovine Hašiša.

Hašiš, kif-kif
Hašiš je hašiš, kif-kif so posušeni vršički trave, oziroma, prvi je kraški teran, slednji pa grajska črnina. Med hašiš turisti je Maroko seveda v samem vrhu top lestvice. Po pravici: Maročanom je hašiš, kar je sladko vince Slovencem. Pohajo praktično vsi, čeprav je ta šport – kot to veleva vsezemeljska šega – prej moška, kot ženska domena. Vaški veljak s pipico v ustih, je nekaj enako običajnega, kot veselo čebljajoča, z meglicami pikantnega dima kamuflirana poslovneža v središču milijonske Casablance. Uradno je hašiš z derivati na listi nedovoljenih substanc. Pa je to bolj pro forma – prefrigana uklonitev ranjkega kralja Hasana drugega, zahtevam tečnih zahodnjakov. Vsekakor podlegajo domorodci drugačnim antidopinškim vatlom kot tujci. Vsakemu svoje. Popotniška mitologija je polna zgodbic o bledoličnih zelencih, ki jim na enem prelazu v pogorju Rif – zibelki THC agrikulture – za pretirane denarce vsilijo štango ničvrednega šita, da bi jim ga takoj na naslednjem, skupaj s svobodo zopet odvzeli zloglasni žandarji. Štanga baje takoj odroma nazaj na izhodiščni položaj, prestopniki pa praznih žepov v temnico ali domov, če jim je sreča mila. Tujcu v teh krajih hašiša ne kaže iskati, saj mu ta slejkoprej sam zatava v pljuča: s prvim avtentičnim poznanstvom skoraj gotovo pride tudi pipa miru. Razširjenost (in s tem tudi kvaliteta) hašiša sta v Maroku največja na severu, da bi potem zlagoma, ampak res zlagoma padala v smeri juga in neskončnih saharskih prostranstev. Bog tovrstnih užitkov je v Maroku nedvomno majun – slastna mešanica drobljenih oreškov ter marelične marmelade ali medu, ki neukemu konzumentu šele ure kasneje razkrije svojo pravo naravo. Med mamila velja šteti tudi sadje s špasnim imenom sasno, ki je po videzu še najbližje češnjam, le da se pod krhko, kričeče rdečo ali rumeno lupino skriva bledo rozasto meso brez koščice. Ostro oko poznavalca ga bo izsledilo na obrobju barvitih tedenskih sejmov na severu dežele. Zaužit v primernih količinah, povzroči začasno pravo pravcato maligansko prešernost in to brez neljubih post-festum učinkov.


Prihodnjič naprej.
Pravzaprav se bomo verjetno spet oglasili šele čez par dni, saj ko pridejo še ostali, nas čaka dolga pot čez Maroško Saharo. Od tukaj do meje imamo še približno 400km. Nato nadaljujemo do glavnega mesta Mavretanije, Nokšotta, kar pomeni še 700km Mavretanijske Sahare. Tako se bomo verjetno priklopili na internet šele, ko bomo v Nokšottu, predvidevam čez kakih 5 dni.

Pozdrav vsem v Slovenijo.

 

gumi defekt v Sahari
gumi defekt
gumi defekt
kamion poln rib za Agadir
kamele ob poti
to je ostalo od najine gume
kamp v Dahli
posvojena psička v Dahli poimenovali so jo z imenom DAHLA
Irena in Bojan iz Celja v laguni
darilo od Nikolasa
tažin za večerjo
po večerji paše malo jastogov
še z drugega kota skledica jastogov
zajtrk z jastogi
konec zajtrka
po večerji pade še debata
Nikolas z ženo

 

 

 

 


Komentiranje
marko jazbec, 16.02.2012 ob 13:37

fantje ne se sekirat, to je afrika in tukaj se dajo vse stvari rešiti, resda malce bolj počasi, zato pa je veliko bolj zanimivo

Branko Kosi, 13.02.2012 ob 17:46

To je pogum in tudi predrznost. Tehnično pa sta tako na vse pripravjena, saj sproti rešujeta nastale probleme.

Urednik, 12.02.2012 ob 14:09

Jest tako tehnično nepripravljenost ne bi ravno imenoval pogum. :-))

Viktor Lukše, 12.02.2012 ob 11:25

Čodovit potopis,da človeka kar zaskomina. Preseneča pa me izreden pogum glede na zelo vprašljivo tehnično pripravljenost(počen ključ,prenizka pnevmatika,....)glede na tako zahtevno pot. Sicer pa pogumne spremlja sreča. Veliko je želim vsem!Lukše

Za oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti. Prijava

Mega Mobil
© 2017 - 2025, CCS, Caravaning Club Slovenije, Vse pravice pridržane!


1