Agadir 4.2.2012

Popoldan sva pripotovala iz Essaurire v Agadir. Pot vodi ob obali Atlantika, cesta je nekoliko hribovita vendar lepa in predvsem slikovita. Na tej poti sva srečala mnogo kamperjev, saj mnogi raje potujejo od Essaurire do Agadirja po tej poti, kot po avtocesti. Ob poti raste mnogo agranovih dreves, zato se prodaja veliko arganovega olja kar ob cesti. Cene so pač maroške, odvisno od kupca, kako se pač zna izpogajati za dobro ceno.

Ustavila sva se v eni od mnogih kooperativ, kjer si lahko ogledaš pridobivanje tega olja, tudi tu na policah prodajajo ta olja kot kozmetične dodatke in tudi kot olje za prehrano.

Približno 40 km pred Agadirjem pot vodi po obronkih hribovja, kjer se razteza prelep pogled na Atlantik, na valove in na mnoge prelepe peščene plaže, katere zasedajo mnogi surferji iz Evrope. Ti so nastanjeni v več kampih (letos sva videla kar nekaj novih kampov), čez dan pa se predajajo užitkom valov in surfanja po njih.

Pri enem takem postanku, ko sva si ogledovala peščene plaže, sva opazila, da so pod najinim motorjem oljni madeži. Malo bolj podroben pogled in videla sva, da je počila povratna cevka od servo črpalke za servo volan. V naselju pred Agadirjem sva se zaustavila pri mehaniku Hasanu, ki nama je obljubil začetek popravila v naslednjem dnevu. Ima kleparsko-ličarsko in mehanično delavnico, to je velik prostor, kjer se lahko parkira in seveda prespi čez noč v svojem avtomobilu.
V delavnici se kombiji barvajo kot po tekočem traku, zunaj pa se pred barvanjem pripravljajo tako kleparsko kot ličarsko. Cena za kleparsko popravilo in barvanje celotnega kombija skupaj z materialom je 450€.
Zato ni čudno,da ima toliko dela in da ljudje, večinoma Francozi, čakajo v vrsti, da pridejo na vrsto za obnovo svojih kombijev, najde pa se tudi kak avtobus ali kamion. Malo naju je sicer strah, da se bo najino popravilo zavleklo, vendar upava, da bo v enem ali dveh dneh končano.
V priponki sem prilepil nekaj slik te delavnice.

Prvi teden je že za nama, nekaj zanimivosti je tudi že za nama, še mnoge naju čakajo, vendar nekaj sva že ugotovila in sicer, da se lahko potuje tudi počasi.
Če bi mi nekdo rekel, da grem na tako potovanje z mojim kamperjem in da bova vozila od 60 do 80 km na uro, se res ne bi odločil za tako pot. Vendar s tem najinim MB-jem voziva stalno tam nekje med 60 in 80 km/h in ugotovitev je, da se lahko prav tako lepo in predvsem udobno potuje s tako hitrostjo.

Danes so se nama javili še ostali, Zdravc in Ali sta že nekje pri španski meji, Aleš in Ivo verjetno nekje okoli Gibraltarja, medtem ko so ostali danes krenili iz Slovenije proti Genovi in jutri gredo na trajekt za Tanger.

Še ena zanimivost iz obiskov velikih mest na severu Maroka, kot so Fes, Rabat, Casablanca, Marakesh in nekatera ostala mesta. Ko boste parkirali vozilo, ko se boste lepo naprtili z nahrbtniki in vzeli fotoaparate v roke in se počasi odpravili raziskovati mesto, se bo pred vami pojavil :

»Faux guide (lažni vodič)«

Lahko nastopi kot študent z baby face-om. Lahko deluje kot lepo oblečen džentelmen. Lahko privzame identiteto v moder bubu in šeš oblečenega beduina. Lahko se izdaja za free-lance vodiča. Vse lepo in prav, le da v Maroku free-lance vodičev ni. So le uradni vodiči z licenco in t.i. faux guides, v dobesednem prevodu lažni vodiči, ki so prepovedani. V preteklosti so strli duha marsikaterega popotnika, ki se jih je zaman otepal, ko so mu vsiljevali vodenje skozi medino, prehranjevanje v bratrančevi restavraciji, spanje v stričevem hotelu, kupovanje preprog v bratovi trgovini, v najslabšem primeru pa kar nakup celega kilograma hašiša. Odkar je bila leta 1994 ustanovljena Brigade Touristique, torej turistična brigada, ki jim preprečuje delovanje, jih je bistveno manj. Kogar zalotijo pri delu, oglobijo, v nekaterih primerih sledi zaporna kazen. A dokler bo v Maroku brezposelnost, bodo tudi lažni vodiči. Šolanje za uradnega vodiča je namreč dolgotrajno in drago in… od nečesa je treba živeti.

Največ jih je v mestih kot so Tanger, Fes in Marakesh, sicer pa se nanje naleti na vseh destinacijah, kamor zahajajo turisti. Vsi so specializirani za vodenje turistov do hotelov, restavracij, trgovin, barvalnic usnja, specialnih sukov in drugih »potrošniških točk«, kjer imajo dogovorjeno provizijo. Ciljajo na tiste, ki delujejo izgubljeno ali kot da so ravnokar prispeli. Znali vam bodo natveziti vse mogoče zgodbe, od tiste o avtobusih, ki ne vozijo in hotelih, ki da so zaprti, do tiste o hoji skozi medino v napačni smeri in nevarnosti destinacije, kamor se odpravljate. Njihov edini cilj je, da z vašo pomočjo zaslužijo nekaj denarja. Nekateri med njimi so sleparji, nekateri tatovi, nekateri dilerji. Nekateri so zelo vsiljivi. A mnogi med njimi znajo biti izredno prijazni, simpatični in celo očarljivi. Poleg tega govore številne jezike, so razgledani in znajo biti prijetna ter zabavna družba.

Prav zaradi tega pomoči vodiča brez izkaznice maroškega Ministrstva za turizem ne gre kar tako zavreči. Z njegovo pomočjo se lahko veliko hitreje prebijete skozi medino, ki zna še zlasti v Marakešu in Fesu delovati kot neprehoden labirint vijugastih in slepih ulic. Poleg tega da prihranite čas, pa se z najetim spremstvom znebite vsiljivcev, ki vam bodo, čim boste odprli zemljevid, s katerim bi se posvetovali za pravo smer, priskočili in karseda zagreto ter vztrajno ponujali pomoč.

Koliko plačati? Uradna tarifa za poldnevno vodenje znaša 180 dirhamov (cca 16 eur), za celodnevno 350 (32 eur). Seveda so vodiči dobri pogajalci in vam ne bodo predlagali realne cene za svojo storitev temveč ceno, za katero menijo, da vam pristoji. Bogatejši ko zgledate, dražje bo! Zaradi tega se cenkajte. Realna cena ponavadi znaša pol manj. A ne smete pozabiti, da je vodič s tem, ko ste ga najeli, izpolnil le polovico svoje misije. Sedaj vas mora pripeljati še do trgovcev, pri katerih ima približno 40% provizijo. Kjer se lahko kaj hitro znajdete v zanki ponovnega pogajanja za preprogo, ki je sploh niste želeli kupiti. Ogled trgovin in stojnic za vodiča predstavlja dodaten dohodek, zaradi tega mu v primeru, da se nakupovanju želite ogniti, za vodenje ponudite večji honorar.

Še vedno ne želite pomoči? Zmerjanje ne bo pomagalo. Najbolje je, da ohranite mirno kri in ves smisel za humor, ki ga premorete. Ignorirajte kakršnokoli neželjeno pozornost. Vam še vedno sledi? Brez panike, če nič drugega, lahko še vedno zakričite: »Faux guide! [Fo gid!]«

Dalje prihodnjič

Alfijo

večerja v Essauriri ribice cena 3 eur

ribji krožnik

kot se spodobi v vsakem lokalu pred jedjo se opere roke

malica na plaži

plaže v Essauiri

Essaurira

obdaritev otrok se je že pričela

plaže pred Agadirjem

plaže

pogled na srfarje

Hasanova delavnica , kombi na klocnih

dvorišče Hasanove delavnice

eden od lepotcev v obdelavi

še z druge strani

še notranjost

še eno vozilo v obnovi

sorodnik od našega vozila

Komentiranje

Franci Smolej, 07.02.2012 ob 10:23

Ja moram reči, da je to precel drugač potepanje (za mene super) kot pa urejeni Ameriki. Vam kar malo zavidam, ampak zelo in res zelo privoščim lepega doživetja. Srečno še naprej. Franci

vojc, 06.02.2012 ob 20:16

"Vendar s tem najinim MB-jem voziva stalno tam nekje med 60 in 80 km/h in ugotovitev je, da se lahko prav tako lepo in predvsem udobno potuje s tako hitrostjo."
To prakticiram že dolgo, čisti užitek.
Vodiči so pa res svojevrstna zgodba, največkrat se jih otresem z besedami:
o prijatelj moj, jaz sem v Maroku že šest mesecev, hvala, in največkrat deluje.
Srečno.

Ime in priimek:
E-mail:
Prepiši kodo:	upoštevajte velike in male črke