Cvičkariada v Čatežu - Breda Krajnc

KAKO PREŽIVETI VIKEND?

(Breda Krajnc)

Ravno danes sem v prilogi Ona prebrala, da je v Sloveniji že 4000 avtodomov. Število torej hitro narašča, kljub temu pa še vedno marsikdo reče, da se njemu avtodom ne izplača. Iti z njim enkrat na leto na dopust – to se ne izplača.

In res se ne izplača nakup samo zato, da greste z avtodomom enkrat na leto na morje.

Vsem, ki tako razmišljajo, želim povedati, kaj vse nudi avtodom.

Leto ima 52 tednov in temu primerno tudi število vikendov. Odštejmo glavni dopust in druge obveznosti, ostane vsaj 20 vikendov, za katere ne vemo kaj početi. Če ste lastnik avtodoma, v petek napolnite hladilnik, natankate vodo, vzamete nekaj garderobe in se odpeljete.

Kam?

Na izlet po Sloveniji. Dva dni in pol je ravno dovolj, da spoznate kakšen košček Slovenije, njene kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti.

Pred dnevi sva z Brankom dobila vabilo od Francija Gorišek na cvičkariado. To je prireditev v organizaciji društva vinogradnikov, kjer vsako leto podelijo priznanja vinogradnikom za kvalitetna vina.

V Čatežu sva morala biti v soboto popoldan.

Dilema: greva že v petek in si narediva izlet ali šele v soboto?

Seveda v petek.

Iz Celja sva se odpeljala proti Ljubljani in nato proti Kočevju. Ustavila sva se pri gradu Turjak, si ogledala notranjost gradu in prijetno pokramljala z upravnikom. Gospod je zgodovinsko podkovan in prijetno se je bilo pogovarjati z njim o zgodovini gradu.

Nekaj kilometrov naprej (Velike Lašče) stoji Trubarjeva domačija.

Kdor je ne pozna, naj se odpravi tja. Trubar je postavil temelje slovenski besedi, njegova domačija pa je skrbno urejena. Ob hiši je mlin (ki ne obratuje več), dve vodni kolesi se še vrtita, za okrepčilo pa majhna oštarija. Posedela sva v senci, uživala v ptičjem petju in žuborenju vode, nato pa se odpravila proti najhladnejšemu kraju Slovenije. To je Babno polje. Ko sva peljala skozi Lož (poznan po industriji Kovinoplastika Lož), si je Branko že med vožnjo ogledal možnost prenočevanja. Za primer, da na Babnem polju ne bi mogla. In bilo je tako. Babno polje leži tik ob meji s Hrvaško, skozi kraj pelje samo ena cesta, nikjer pa ni večjega prostora, kjer bi lahko prenočil. Zato sva se vrnila v Lož in noč prebila na parkingu ob tenis igrišču na eni strani in tovarno na drugi.

Lož je bolj vas kot mesto. Izredno mirno, sredi prelepe narave.

Kulturno izobraževanje sva nadaljevala v soboto. Prva postaja je bil izvir Krke (v Ivančni gorici levo), kjer pa sva bila razočarana nad turističnimi delavci.

Prečudovit kraj sredi njiv in travnikov, kraški svet, dve podzemni jami. In kaj si lahko ogleda turist? Samo izvir, vrata v Krško jamo pa so zaprta. Ogled je možen samo ob predhodni najavi z najmanj 10 ljudmi. Že tistih 15 minut, ko sva bila tam, sva srečala tri skupine turistov iz različnih koncev Slovenije. In turističnim delavcem se ne izplača, da bi imeli jamo na ogled vsaj ob vikendih ob določenih urah!!! Ne morem razumeti.

Šla sva naprej, proti Muljavi.

Muljava je prijazna dolenjska vasica, kjer je preživljal mladostna leta Josip Jurčič. Napisal je prvi slovenski roman Deseti brat.

Parkirala sva tik ob domačiji in doživela čisto drugačen odziv kot pri Krški jami. Sprejela naju je oskrbnica in nama po plačilu vstopnine razkazala vsa poslopja, poleg tega pa še povedala marsikaj zanimivega.

Že v otroških letih sem prebrala Deseti brat, vendar sem vedno mislila, da je bil Krjavelj pravljično bitje. Pa ni tako, je povedala oskrbnica. Jurčič je vse like v svojih delih vzel po resničnih osebah, pisal je o dogodkih okoli sebe in ne izmišljenih zgodb.

Čas je bil, da se odpraviva v Čatež. Veste, kateri? V Sloveniji imamo poleg term Čatež še Čatež pri Litiji, poznan po Levstikovi poti Od Litije do Čateža. No, tega tudi nekateri od povabljencev niso vedeli in so se odpeljali v Čateške toplice.

Kakorkoli, na koncu smo se našli. Sprejel nas je Franci s kozarčkom cvička (kot se za tiste kraje spodobi), nato pa smo sedli na kolo in »po hribčku gor in po hribčku dol«. Pa še sonce je grelo, da je kaj.

Cilj kolesarske ture je bila Francijeva in Janina zidanica, kjer sta lepo obložila naše želodce z raznimi jedmi in pijačami.

Zvečer pa cvičkariada.

Glasba, cviček, podelitev priznanj, srečelov, dobra družba, topla noč. Za vrhunec večera pa še Tanja Žagar, ki res zna komunicirati z občinstvom. Prava veselica.

V nedeljo zjutraj smo najprej ob skodelici kave samo posedali v senci, nato pa se nas je nekaj odpravilo na dvourni sprehod po gozdu. Za zaključek čudovitega vikenda še kosilo in nasvidenje do prihodnjič.

V imenu celotne družbe se zahvaljujem Jani in Franciju za povabilo. Bilo je prijetno.

Kot vidite, če imate avtodom, lahko preživite vikend kjerkoli, brez skrbi za prenočevanje.

Breda Krajnc