Dugi otok za 1.maj 2007 - Samo

Končno nekoliko daljše počitnice. Do zadnjega nisva vedela, kam bi šla tokrat. Glede na napovedano lepo vreme v Dalmaciji bi se spodobilo, da končno narediva en odklop s čimmanj kilometri in greva samo malo poležavat k morju. Če pa že odklop, pa pojdimo s prijateljem s foruma Jurijem na Dugi otok, tam ziher ni prav veliko kamperjev v tem času. Beseda da besedo in že smo zmenjeni, da se dobimo nekje okrog Karlovca.

26.04.2007

Odhod v četrtek po službi, mimo Peračice so že kolone, še huje je na dolenjskem okoli Trebnjega. Že nekajkrat sem si obljubil, da ne grem več čez Metliko in Gorjance, pa sem spet padel na to grozno cesto. Da ne govorim o hrvaških carinikih, ki so ob napovedanem prvomajskem navalu odprli samo eno vstopno linijo. Jurij in Petra sta imela več sreče iz mariborske smeri, vendar naju morata za kazen zdaj čakati nekaj km ven iz Karlovca. No, končno se zaslišimo po CB-ju. Ker je še posebej za gorenjca hrvaška AC do Zadra seveda močno predraga, gremo po neprometni stari magistralki vse do Pečanov, kjer v miru prespimo pred opustelim gostiščem (44,65591 N / 15,71611 E).

27.04.2007   

Po jutranji kavici ob 7 uri in obveznem umivanju zob, se ve s čim, nadaljujemo po magistralki vse do Zadra. V trajektnem pristanišču zaradi slabih označb za malenkost zamudimo v pravo dvojno vrsto in ob povsem mogočem vrivanju raznoraznih koritnikov preko vrste je celo možno, da bomo namesto na trajektu ob 10:00 uri končali na naslednjem, ki pelje šele ob 16:30 uri. Cena v nizki sezoni za eno smer je 220 kun za kamper in 34 kun za dve osebi.

Tajektno pristanišče v Zadru  (44,11754 N / 15,22598 E)

Trajekt iz Dugega otoka se končno ob 10 uri prilepi na pomol, najprej se seveda izkrcavajo kakih 15 minut, nato se začne naše vkrcanje. Naša bojazen se potrdi. Kapo, ki naj bi spuščal v dve lepi koloni razvrščene čakajoče, mirno spušča na trajekt padalce, ki se ravnokar pripeljejo na pomol. Izjavi, da on pač ni policaj, da bi usmerjal promet. Na našo srečo se utrga hrvaškemu vozniku kamiona, ki je za mano in pred Jurijem in poba takoj začne delati, kot je treba. Kljub temu je prišlo za Jurijem na trajekt samo še pet vozil. Za mišjega smo jo zvozili.

Po uri in pol plutja med raznoraznimi otoki in otočki pristanemo v Brbinju na Dugem otoku. Takoj si ogledamo, kako se je treba postaviti v trajektno vrsto za nazaj na celino.

Že med potjo smo se dogovorili, da gremo najprej pogledat tja, kjer je baje najlepše, do svetilnika Veli rat na skrajnem zahodnem delu otoka (44,15253 N / 14,82118 E). Dobra cesta pelje visoko nad morjem, spodaj ob morju je vsake toliko videti kakšno ribiško vasico, med starimi ribiškimi hišami je videti že tudi veliko bogatih apartmajskih hiš.

Pred vasjo Veli rat ne zavijemo desno navzdol v vas, pač pa nadaljujemo naravnost po ožji, vendar razmeroma dobri asfaltni cesti vse do svetilnika, ki nas preseneti s svojo mogočnostjo in urejenostjo.

Z Jurijem se sprehodiva do svetilničarja in ga povprašava, kako je kaj s parkiranjem naših kamperjev tod okoli. Da nama vedeti, da je kampiranje na otoku sicer prepovedano, da pa je možno brez njegove vednosti parkirati malo dalje v borovem gozdičku tik ob obali. Pove še, da je poleti tukaj norišnica, vse je zasedeno z avti, šotori, kopalci .... ljudje kurijo na obali in puščajo smeti v gozdu. V sezoni res nebi bil rad nagužvan v tej lepoti.

Seveda smo takoj parkirani na travi med borovci, pogled na prelepo plažo in morje nam pove, da smo tukaj za kar nekaj časa kuhani in pečeni.

Voda ima 19°C, sicer še nekoliko mrzlo, ampak je preveč vabljivo, da nebi šli vsi skupaj plavat. Ko si enkrat noter, je pravi užitek. Zanimivo, tudi 4-5 metrov pod površjem je podobna temperatura vode. Ali pa je naravni termometer odpovedal, kdo bi vedel.

Že prvi dan privlečemo bicikle na plano in gremo v raziskavo okolice. V bližini je zelo zanimiv drevored, skozi katerega prideš do pristana, s pomočjo katerega so z ladjami davnega leta dovažali material za gradnjo svetilnika. Zadeva datira iz leta 1849, pristan in svetilnik sta, kot bi ju zgradili pred nekaj leti. Neverjetno, če primerjaš z našimi sedanjimi cestami.

Po kolesarskem izletu odkrijemo še plažo na južni strani svetilnika. Punci sta takoj v osvežilni vodi, midva greva raje na kozarček refoška.

Ne more biti kaj lepšega, kot je sončni zahod v morje, jaz pa v prvi vrsti.

Spanje v samoti borovega gozda in ob šumenju valov je ..... ni da bi govoril.

28.04.2007

V jutranjem soncu zagledamo svetilnik v vsej svoji lepoti.

Okolica kar vabi po sprehodu, ko pa ugotovimo še to, da so šparglji še živi, jih imamo vsak dan zamiksane v jajčkih. Njami. Punci sta na moč uživali. In midva z Jurčkom tudi. Šparglji, viljamovka, travarica, refošk ..... ni da ni.

Vse te dobrote je treba malo porabiti, zato smo spet na kolesih. Tokrat malo dlje proti jugu, do tako opevane plaže Sakarun (44,133829 N / 14,872282 E). Tukaj so v prvi vrsti kar trije KR kamperji. Ko bo plaža očiščena svinjarije iz morja oz. iz bark, bo res čudovita. Kranjčani so zbrali kar nekaj odpadkov. Bravo. Še posebej je plaža primerna za družine z otroki. Brez skrbi jih lahko pustijo, da zganjajo vragolije v nizki vodi z belo mivko na tleh. Otežen je samo dostop s kamperjem do te plaže, kmalu se ne bo dalo več zraven.

Pregledamo še bližnjo vasico Soline, nič posebnega, s kamperji nimaš tam kaj iskati.

Enaka situacija je v Veruniču in Velem ratu.

V Velem ratu so nedavno odprli popolnoma novo marino, bark je že kar nekaj. Le kako vsi ti pridejo tako daleč na svoje barke? No ja, Kornati so blizu, mogoče to odtehta.

Ob povratku se ustavimo še pri svetilničarju, ki nas za 10 kun po osebi spusti na ogled svetilnika. Če boste kdaj tam, tega ne smete zgrešiti. Po prehojenih 183 stopnicah so razgledi z vrha res enkratni.

29.04.2007

Takoj zjutraj nam Petra na primeru dokaže, da šparglji pošteno zrastejo, če jih daste v vodo. Čeprav se mi vseeno zdi, da jim je pomagal le pogled na sosednjo travarico.

Po jutranjih dobrotah se z Jurijem odpeljeva v Veli rat prekontrolirat ulov lokalnih ribičev. Že pri prvem imava srečo. Ravnokar s sekiro udriha po ogromni grdobini.

No, ta je nekoliko prevelika za naš žar, zato nama ponudi babine, ki se kasneje izkažejo za odlično izbiro. Tudi te smo s težavo spravili na žar, vendar je žarmojster Jurij delo opravil za čisto desetico.

Dan je v celoti namenjen dobrim jedem in še boljšemu vinu.

30.04.2007

Naslednje dopoldne dobimo sosede, KR kamperji iz Sakarun beach so končno ugotovili, da je naša lokacija vseeno daleč najboljša.

Ker morata Jurij in Petra žal kmalu domov, v planu je pa še Kosirina na Murterju, se opoldne počasi poslovimo od raja in gremo v raziskavo še preostalega dela otoka. Najprej zavijemo mimo vasi Dragove navzdol do morja, kjer je vojska na obali oz. v skalo vklesala podzemno garažo za podmornice ( 44,119826 N / 14,92894 E). Zanimiva zadeva, kaj takega še nisem imel prilike videti.

Kakšen kilometer južno od Dragove opazimo ozko asfaltno cesto, ki očitno vodi na južno obalo otoka. Tu bo tudi kakšna rajska plaža, si mislimo.

Res smo prišli do morja, vendar je daleč od rajske plaže (44,09539 N / 14,92901 E). Tukaj imajo lokalni ribiči parkirane svoje ladjice, da se jim ni treba voziti okoli otoka. Očitno je na odprtem morju več ulova.

Odpeljemo se v Božavo in upamo, da je gostilna Antonio, ki jo poznata Jure in Petra še iz jadrniških časov, odprta. Žal ni nikogar doma, gostilna je zaprta. Prijazna soseda pove, da lastniki pridejo popoldne ali zvečer nazaj iz nakupov. Ni druge, kosilo si skuhamo kar na bližnjem pomolu manjše marine (44,07371 N / 15,00202 E).

Po kosilu gremo naprej proti jugu, cilj je nacionalni park Telaščica. Cesta je dobra, poteka po vrhu otoka, pogledi se odpirajo levo in desno navzdol proti morju. Celo kakšna oddaljena plažica se prikaže, vendar dostopna samo za kakšno 4x4 varianto pogona.

Med potjo naletimo na zaporo zaradi polaganja asfalta, zato namesto čakanja raje zavijemo do morja v vasico Žman (43,969446 N / 15,11591 E). Tipična ribiška vasica, izven sezone komaj poiščemo prostor za parkiranje. Kakšnega dostopa do plaž ni videti. Imajo pa miniaturno trgovinico, kjer pa kakšne silne izbire seveda ni za pričakovati.

Bitumen so prečrpali, torej gremo lahko naprej do Zaglava, kjer je edina bencinska črpalka na otoku (43,94972 N / 15,14382 E). Začuda je levo od nje na pomolu tudi tekoča voda in črpalkar nam dovoli dotočiti naše rezervoarje. Seveda se mu oddolžimo z napitnino. Poleti je verjetno zadeva plačljiva, kajti vodovoda na otoku ni in vodo dovažajo z ladjami.

Tudi v tem mestu nimaš s kamperjem kaj početi, razen tankanja goriva in vode. Kar precej se gradi apartmajev, tukaj imajo potapljači svoje morske postojanke. Večina je Slovencev.

Odpeljemo se naprej mimo odcepa za narodni park, da si pogledamo še upravno središče otoka, mestece Sali (43,934492 N / 15,16797 E). Tu smo celo opazili policijsko vozilo. Ker je to nekako najbližje pristanišče nacionalnemu parku in bližnjim Kornatom, je v majhni marini zasidranih kar nekaj visoko luksuznih jaht. Poleti mora biti parkiranje s kamperjem tukaj samo pobožna želja. Mi se parkiramo na edina dva parkinga pred vhodom v tovarno rib.

Sprehod po rivi, odlična sadna kupa pri albanskem sladoledarju in pozno popoldne se končno odpeljemo v nacionalni park Telaščica. Ozka cesta se vije ob morju, mimo otočkov, ki že nekoliko spominjajo na Kornate. Na vodi kar nekaj zasidranih jadrnic, zelo romantično in lepo za pogledati.

Slaba dva kilometra pred Slanim jezerom nas tik pred makadamom ustavi tabla za prepoved vožnje. Pred njo je primeren parking, kjer bomo danes prespali (43,90373 N / 15,14384 E).

Odločimo se za večerno kolesarjenje do Slanega jezera. Po makadamski cesti mimo množice v mirnem zalivu zasidranih jadrnic vse do znanega jezera. Poskušamo še malo naprej okoli jezera, vendar pot postane preveč kamnita, kolesa se nam smilijo in odpeljemo se raje nazaj do kamperjev.

01.05.2007

Delavski praznik se po mirni noči, prespani sredi parka začne z jutranjo telovadbo.

Odpeljemo se še na bližnjo razgledno točko (43,90542 N / 15,13384 E). Razgledišče je visoko nad morjem tik nad navpičnimi prepadnimi stenami, z njega se proti JV odpira pogled na bližnje Kornate, nazaj proti SZ pa na Dugi otok. Na JZ je samo še Italija.

Dovolj imamo Talaščice, gremo raje nazaj v Brbinj, parkiramo oba kamperja v prvo vrsto za popoldanski trajekt in gremo s kolesi pogledat, če nam Antonio mogoče odpre gostilno.

Med potjo začuda za 1.maj spet polagajo asfalt. Počakamo nekaj minut in gremo naprej.

V vasico Luka (43,978072 N / 15,098011 E) se nismo spuščali, teh majhnih lukic, kjer se še pošteno parkirati ne moreš, imamo vrh glave.

Res nas v trajektnem pristanišču čaka prva vrsta (44,08402 N / 14,99676 E).

In tudi gostilno smo uspeli zalaufat. Gospodar je zakuril kamin in spekel ogromne lignje na žaru samo za nas. Sicer ni bilo ravno poceni, vendar kaj takega še nisem jedel.

Aha, še opozorilo. Ne pustite se preveč voditi trajekt mojstru na vkrcavanju na trajekt. Mene je sparkiral u nulo, ne, še celo u minus. Še zdaj ne vem, kako je tenda prišla nepoškodovana mimo stebrička ograje in rob kamperja mimo podesta balkona.

Iz Zadra se odpeljemo proti jugu, na Murter, v kamp Kosirina (43,79616 N / 15,61093 E). Prva vrsta nas čaka, stacionarcev večinoma še ni v svojih že postavljenih hišicah.

Sledi dva dni odklopa, trim kolesarjenje po Murterju, na toplem sončku v mestu Murter si privoščimo girice in pivce. Žal morata Jurij in Petra zaradi jadralnih obveznosti domov, tako da ostaneva sama. Ker se vreme nekaj kisa, se naslednji dan tudi midva odpraviva proti domu.

Zračni posnetki vasi na Dugem otoku :

In še pomorska karta Dugega otoka :

Samo Podlipec, 09.05.2007