e-mail 26.01.2009

Lep pozdrav vsem.

Kot sem že zadnjič povedal, sva v soboto odšla iz Atarja v smeri Noksatta, pot nazaj proti Noksattu je bila lepa, saj sva bila dosti lažja, pot vodi proti jugu in tudi veter je pihal z zadnje strani v avto in tako je Dyana lepo napredovala. Vendar sva na pol poti spet padla v močan peščeni vihar, ki je izničil vse najine muke. V Atarju sva namreč generalno očistila avto. Bova pač ob prvi priložnosti ponovila vajo in spet zmetala vse ven ter očistila pesek iz avtomobila. Prihod v Menato brez problemov, pot sva poznala in tako sva takoj prišla pred Auberz.

V kampu naju je že čakal Rabin (Francoz, ki čaka na denar) in Mohamed (Škot, ki živi tukaj in poučuje angleški jezik). Seveda sta se naju razveselila (verjetno bolj našega žganja) in takoj smo odprli novo steklenico ter si izmenjali zadnje informacije, tako od ostalih popotnikov, kot od naju, ki sva bila v Atatju in Ciquettiju.

Naslednjo jutro sva odšla urediti vizo na Senagalsko ambasado, vzeli so nama potne liste in tako sva priklenjena v Noksattu vsaj naslednje 3 dni, preden dobiva te vize. Ta čas sva izkoristila za ogled Noksatta.

Najprej smo šli na plažo, seveda turistov zdaj ni in smo bili sami. Jaz in Rabin sva se kopala, Branku pa temperatura ni najbolj odgovarjala, tako da se je raje podal slikariti po plaži. Voda je bila seveda hladna, vendar čista in prijetna, najbolj pa je bilo prijetno, ko si prišel ven iz vode na toplo sonce.

Po kopanju smo si privoščili še potepanje po pristanišču in dočakali prihod bark s svežimi ribami. Takoj smo kupili 2.5 kg rib (cena 4€, všteto tudi čiščenje rib), ribe so nam nato tudi lepo očistili. Ko smo v pristanišču ribe kupili od ribiča, se je namreč takoj pojavil fant, ki čisti ribe za plačilo in nas odpeljal v ozadje ribarnice, kjer je bilo več fantov, ki po cele dneve čistijo ribe. Tudi to je tukaj obrt. Še posebej zanimivi so bili vonji odpadkov rib (brez komentarjev). Ribe je fant spretno očistil, obrisal v svoje hlače in jih dal nazaj v vrečko. Po prihodu v kamp sem vseeno še sam malo očistil te ribe, jih opral in spekel. Pojedli smo jih z Mohamedom, Rabinom in še nekim američanom. Zaloge vina počasi pojemajo, tako da smo ribe poplaknili kar z žganjem in vodo. Ni kaj, tudi to je bila zanimiva izkušnja.

Danes sva namenjena s temi najinimi prijatelji v mesto, kjer ti izdelajo obleko ali kakšno drugo zadevo v eni sami uri, skratka greva med artizane, po naše domača obrt. Tudi tu bova verjetno videla kaj zanimivega. Če dobiva popoldne vize za Senegal, odrineva takoj danes naprej proti meji, če ne pa jutri zjutraj. Naslednje javljanje bo verjetno že iz Senegala ali pa celo spet od tukaj, ko se vrneva nazaj. Vseeno mislim, da ima Senegal dobro internetno povezavo in ne bo problemov, da se javiva od tam.