e-pošta - 24.03.2007 - 16:23

Predvčerajšnji in včerajšnji dan sem izkoristil za spoznavanje skrajnega juga Gambije. Šel sem do mejne reke, ki meji med Gambijo in Senegalom. Na pot sem šel z Toyoto 4X4 skupaj z Janom in Janet ter njunim psom. Vsi trije so tukaj že domačini. Najprej sta mi pokazala, kje sta si kupila kos zemlje s palmami velikosti 4000 kvadratnih metrov, kjer je vode na pretek .
Imam tudi slike parcele, ki sta jo kupila pred leti in bi jo zdaj rada prodala (cena 4000 €), saj imata že eno na obali, kjer stoji tudi njuna hiša. Če koga zanima, imam vse podatke, pogumno se javite, kupili boste svoje sanje!!

Vsepovsod ob Gambijski obali se gradijo nova naselja 

V notranjosti Gambije ostajajo naselja enaka kot nekoč

Pot nas je po ogledu parcele vodila v notranjost do vasi Brikama, kjer ljudje živijo zelo preprosto, prav nič potrošnisko življenje. Vse kolibe so pokrite s slamo, na dvorišču obvezno stojijo drevesa manga, ki jim dajejo senco in hkrati sanez. Ljudje ob cesti so radovedni, vendar prijetni, saj na tem področju ni veliko turistov. Ti se večinoma zadržujejo le ob obali Sakute in Bangula.

Ljudje ob cesti so prijetni in nasmejani 

Znani angleški glasbenik iz 60 let si je na obali zgradil hotel in tukaj preživlja z ženo sanjske dneve (GUNJUL)

Sledil je še zadnji del v kraju Kafountine, kjer se reka izliva v Atlantik. Obala na nasprotnem bregu je že Senegal. Tukaj se večkrat dogajajo ilegalni prevozi čez mejo, pri tem se zgodijo tudi nečedni posli. Skratka, tukaj smo naleteli na Italijana, ki je pribežal iz Italije, nazaj ne sme, ni pa hotel povedati, zakaj ne. Tu je postavil pizzerijo z imenom Italija.
Morali smo si torej privoščiti pizzo tudi v Gambiji, kuhar je Gambijec, okus pizze seveda po okusu Gambijcev. Testo je bolj sladko, zelo tanko, na pizzi je ogromno zelenjave, za vzorec paradižnika in sira, zelo je majhna, o salami ali pršutu ni ne duha ne saluha. Na to bo potrebno počakati do Evrope. Kljub temu je bilo vse skupaj užitno, poplaknjeno s hladnim pivom pa je bilo še boljše.

Skrajni jug Gambije, vas Kafountine, nasprotna stran reke je že Senegal, ob reki pizzerija Italija, vodi jo prebegli Italijan

Po pivu smo odšli do obale in si tam ogledali, kako ribiči čistijo in nato sušijo na soncu ribe. Zanimiv in predvsem zelo enostaven način shranjevanja rib. V rekah in morju ribiči nalovijo ogromno rib in jih prodajo ali pa posušijo na soncu

Odločili smo se, da se odpeljemo nazaj kar po plaži, saj je jutranja plima odtekla in sledila je oseka.Vožnja po plaži je svojevrsten užitek, adrenalina pravzaprav skoraj nič, saj morje vsak dan zgladi pesek, sonce ga osuši in otrdi in vožnja po tem pesku je kot da voziš po sveže položenem asfaltu. Za 24 km pot nazaj v Sayang smo torej izbrali avanturistično varianto, vse po plaži.

Med vožnjo smo naleteli tudi na presenečenje. Na obalo je namreč naplavilo majhnega kita, verjetno mladiča in čistilci plaže so si z njim prijetno postregli in niso bili preveč navdušeni nad nami, ki smo jih zmotili med kosilom. Morje na plažo večkrat naplavi mrtve kite, ki so potem pojedina čistilcem plaž.

Pot s plaže nas je vodila v Sayang, kjer sem spoznal lastnika Beer Bara, g.Markusa. O njem in baru ne bi dosti pisal, sami si oglejte slike, pa vam bo vse jasno, kakšno je vzdušje brez stresov in vedno večjega pohlepa po denarju, kakršnega poznamo mi v Evropi. Tu, v prelepi sanjski plaži Gambije, tega zagotovo ne poznajo!!

Še eno zadevo moram napisati. Zahvaljujem se družini Sember iz Jastrebarskega, ki nam je dala za na pot odlično belo vino, o katerem do povratka v Slovenijo lahko samo še sanjam.

Rosa me je opomnil, naj kaj napišem o komunikacijskih sredstvih, katere imam s seboj. Bogatstva nimam s seboj, imam samo analogni stari aparat na filme Canon 303, katerega uporabljam za slikanje ponoramskih posnetkov. S seboj imam še digitalni fotoaparat CASIO  EXILIM (7 mil. pikslov), iz tega dobivate posnetke na splet. Povedati moram, da sem do danes s Canonom naredil okoli 300 posnetkov, s Casiom pa okoli 1200 posnetkov. Žal vsi posnetki niso odlični, še posebej na digitalnem fotoaparatu je veliko slik za prečistiti. Računam, da mi bo po končnem urejanju slik ostalo okoli 1000 lepih posnetkov in spominov. Za komunikacije uporabljam internet caffe-je, teh je po Afriki veliko, nekje so boljši, nekje slabši, verjetno so v Mavretaniji najslabši, v Maroko pa vsaj po mojih izkušnjah najboljši. V Gambiji danes dela odlično, nekaj dni nazaj je bilo slabše. Za moje prejšnje javljanje sem porabil tri ure, danes pa sem tudi že tri ure za računalnikom in je že res čas, da grem kaj pojest in malo na plažo. Telefona nimam in ga tukaj tudi ne rabim. Je veliko javnih govorilnic in če ne bo nujno, jih tudi ne bom uporabil. Trenutno sem presedel kar nekoliko ur, povprečno za vsako javljanje vsaj tri ure.

Pravkar sem se spomnil, da je bila na forumu »Caravaning.zanimiv.net« odprta tema z naslovom »KAJ BI NAREDIL ČE BI IMEL DOSTI DENARJA IN ČASA«. Veliko ljudi je napisalo, kam vse bi šli s svojim kamperjem, jaz sem omenjal Afriko, kjer bi ležal pod palmami in užival. Evo, ta kraj se imenuje Gambija, čeprav ne več za dolgo, saj so se že začele gradnje in vse te rajske plaže bodo počasi izginile. No, moje tedanje sanje so zdaj postale resnicnost!

Trenutno stanje tukaj je 39°C zunaj, v inernet caffe-ju je klima in prijetnih 30°C.
 

Lep pozdrav, Alfijo