e-pošta - 24.07.2007

21.07.2007

Zjutraj me je med pisanjem potopisa zmotil domačin, ki nama je prinesel nekaj breskev, vendar ni bil preveč zgovoren, tako da je bilo komuniciranje z njim kar naporno. Senca pod najino tendo mu je bila očitno kar všeč, saj se je kar dolgo zadržal pri nama.

Nato sva se odpravila proti Persenpolis. Najprej sva se vstavila v mestu Saadat Shahar, kjer sva poiskala internet caffe, nato pa sva po nasvetu domačina krenila naprej po stari cesti.

Odprla se nama je res lepa zelena dolina z mnogoštevilnimi drevesi in različnimi kulturami od koruze, paprike, paradižnika, buč vse do riža. Po dolgotrajni vožnji po puščavi je bil ta pogled res pravi balzam za oči. Po nekaj km sva zapeljala v krožni promet in zagledala tablo za odcep proti željenemu mestu, še najbolj pa sva se razveselila ogromne table, kjer je bilo označeno turistično naselje z bungalovi in zraven kamp.

Žal je najino veselje hitro popustilo, ker so bili v naselju samo lepo zgrajeni bungalovi, kamp pa je bil samo v planu, vendar ga niso zgradili. Receptor nama je povedal in narisal na karto, kje je kamp v Shiratzu, ki je najin naslednji cilj. Peljala sva se dalje in spodaj pod Persenpolisom je bilo lepo urejeno parkirišče (parkirnina 0,5 € za en dan). Dobila sva super prostor v senci med borovci.

V nahrbtnik sva dala nekaj vode in se odpravila proti tako opevanemu staremu mestu. Na daleč ni bilo vse skupaj videti nič posebnega, sam pri sebi sem si rekel, še eno “razmetano kamenje“. Vendar ko sva vstopila, sem mnenje takoj spremenil, saj nekaj tako ohranjenega in tako starega v življenju še nisem videl.

Nekaj podrobnosti o Persenpolisu: Persenpolis (City of  Persia) je pred približno 2500 leti začel graditi kralj Cambyses, dokončal pa ga je njegov sin. Kralj je bil zelo liberalen, podpiral je vse vere, zatiral ni niti judov. Hotel je zgraditi imperij, kjer bi vsi narodi in različna verska ljudstva našla svoj prostor. Svoj imperij je gradil z delavci, ki jih je tudi plačal in niso delali kot sužnji. Če je kako dekle, ki je delalo v imperiju, medtem zanosilo, ji je pripadal plačan porodniški dopust. Za Novo leto (tu je novo leto, ko je enakonočje ko sta dan in noč enako dolga) so kralju v znak časti in spoštovanja nosili razna darila iz vsega sveta (Indije, Afganistana, Turkistana, Afrike, Grčije, Italije……). Vsaka skupina je imela svojega vodjo, darila pa so bila primerna deželi od koder so prihajali. Vse to in še mnogo več sta nama zelo čustveno pripovedovala dva iranska študenta arheologije, ki sva jih srečala med ogledovanjem teh čudes. Podrobno sta nama opisala tudi vklesane prizore nošenja daril na pročelju stopnic ob vhodu v palačo. Vse je tako lepo ohranjeno, ker je bilo zasuto s puščavskim prahom, medtem ko je spodnji del mesta totalno porušen in od njega ni ostalo praktično nič.

Po kar dolgem sprehodu med ostanki mesta sva se zahvalila in se poslovila od najinih prijateljev ter si šla pogledat še grobnico, ki je ležala nad mestom. Od tu se nama je odprl res lep panoramski pogled nad celo mesto.

Polna lepih vtisov in v mislih kar malo zasanjana 2500 let v preteklost (k temu sta pripomogla študenta, ki sta bila na ta kraj in ta košček iranske zgodovine neizmerno ponosna) sva se vrnila proti avtu, kjer pa je bilo kljub senci še vedno peklensko vroče. Vendar tudi tokrat je kot vsak večer zapihal svež veter in poskrbel, da se je tudi to noč dobro spalo. (E52.88321 / N29.93584)

22.07.2007

Zjutraj je bilo prijetno hladno in tudi sonce naju ni obsijalo že ob 5h zaradi visokih krošenj borovcev, tako da sva kar pozno vstala. Hotela sva si samo skuhati kavo in oditi, vendar me je že med postavljanjem mize zmotil domačin, receptor iz Shiraz Eram hotela, ki je pripeljal goste na ogled mesta, s katerim sva se zapletla v prijeten pogovor. Takoj je prinesel še termovko s čajem, katerega smo lepo počasi srkali. Pogovor je nanesel tudi na temo okoli vina, saj vem, da je tu v Shirazu zelo znano vinorodno območje z odličnimi rozeji. Vendar me je razočaral, saj je rekel, da je tu dobro vino skoraj nemogoče dobiti, tako da sva nazdravila kar z mojim iz hladilnika.  

Kar malo pozno sva se odpravila proti Shirazu in si že na vhodu v mesto ogledala znamenita Vrata (Goran gate) z grobnico. Povzpela sva se po stopnicah na razgledne točke od koder se ta vrata in v ozadju mesto še posebej lepo vidi. Nato sva brez težav našla turističen kompleks z bungalovi in kampom. Bila sva izredno presenečena nad urejenostjo in čistočo kompleksa. Zraven je bil tudi krasen sanitarni blok s kar pretirano velikimi tuš kabinami in posebej še kuhinja za tiste z šotori. Blizu kamperja mi je prijazen vratar pokazal tudi električni priključek, in celo cena ni bila pretirana (10 dolarjev za en dan). (E52.57162 / N29.61082)

Po krajšem poležavanju v prijetni senci in v skrbno pokošeni trati sva se počasi odpravila v mesto. Pred recepcijo sem takoj dobil taxi, ki naju je zapeljal v mesto. Tudi taksiji so tu zelo poceni, 1-2 € za lokalne vožnje po mestu. Po zelo gostem prometu smo se kar hitro prepeljali v zelo lepo, na nekaterih predelih celo malo evropsko mestno jedro. Shiraz je eno od večjih iranskih mest, saj ima prek dva milijona prebivalcev, torej Slovenija v malem. Najprej sva si ogledala ne vem ali bi to imenoval grad ali trdnjavo Arge e Karinkhani s štirimi res lepimi in mogočnimi stolpi na vogalih. V sami zgradbi pa je bil lepo urejen grajski vrt in zanimiva zbirka starih slik o Shirazu in okolici. Nato sva se sprehodila še do bližnjega bazarja, ki te z nepregledno množico ljudi kar vleče, tako da se kar prepustiš toku in opazuješ zanimive ljudi in trgovce in njihovo robo, ki se kar sama ponuja. Med drugim sva kupila tudi vodno pipo (značilnost tukajšnjih čajnic) z vsem priborom. Bazar se je zapiral že dokaj zgodaj, tako da so nekateri trgovci zapirali svoja vrata že okoli 8h. Bazar je res ogromen (saj tu še ne poznajo poplave hipermarketov  in velecentrov ampak v glavnem kupujejo še na tradicionalen način v bazarjih, malih trgovinah in na stojnicah) in sva komaj našla izhod, pa še to sva padla v čisto drug konec mesta, kjer je bil vrvež ljudi, avtomobilov in motoristov res nepopisen. Malo sva se še sprehajala po tem delu mesta, odkrila lepo mošejo ter se vsedla v enega od številnih zelo lepo urejenih parkov in opazovala, kako svet beži mimo naju. Potem sva stopila na ulico, takoj dobila taxi, ki naju je pripeljal čisto do avta, si pripravila večerjo, zakurila šišo (vodno pipo ) in se pri tem opravilu kar pošteno namučila, saj sva to počela prvič, nato pa sva kar padla v posteljo.

23.07.2007

Zjutraj sem šel najprej v nakupovanje v bližnje trgovinice, saj sva sklenila, da ta dan še ostaneva v Shirazu. Po nakupu je sledila obvezna kavica in kmalu sva dobila tudi družbo. Prišel je prijazen receptor, kateremu sva tudi ponudila kavo, ki je ni mogel prehvaliti, zraven pa se je razvil sproščen pogovor o mestu, znamenitostih, načinu življenja tukajšnjih ljudi. Povedal nama je tudi da je podoben kompleks tudi v Esfahanu, kamor sva namenjena. Rekel je tudi, da si lahko brez problema vzameva cev, ki jim služi za zalivanje gredic, tako da sem lahko opral svoj zelo umazan in prašen avto.

Po kar dolgotrajnem pranju avtomobila sva si šla ogledat bližnji (čeprav sva ob hoji po vročem soncu spoznala, da ni tako blizu) zelo lep park z grobnico in njihove značilne maskve.

Za nazaj sva raje vzela taxi. Potem sva si prvič odkar potujeva, privoščila par ur “sieste“ (opoldanski počitek). Jaz sem urejal slike in še nekaj delal na računalniku, Mateja pa si je privoščila branje knjige. Popoldne sva se spet odpravila v mesto, da si pogledava še nekaj znamenitosti Mausoleum of shah-e-cheragh. To je v bistvu grobnica, ki je zgrajena v čast Sayyed Mir Ahmad v 13 stoletju. Znotraj je izredno lepa, stene so oblečene s steklenimi mozaiki, z eno besedo, čudovito. Zanimivo je opazovati, kako častijo znamenite pokojnike, molijo za njih, se jim klanjajo in poljubljajo grobnico. Nato sva se odpravila še proti Martyr;s mosque, ki velja za eno največjih mošej v Iranu, vendar sva si jo lahko ogledala le bežno, saj vstop nemuslimanom ni dovoljen. Potem še sprehod čez lepe parke proti Bazarju, kjer sva spet začutila utrip mesta, si privoščila čaj in sladoled značilen za Shiraz, potem pa sva začela iskat izhod iz bazarja, kar tudi ni ravno preprosto, saj je zadeva ogromna. Sledila je razburljiva nočna vožnja s taksijem proti kampu in zaslužen počitek.

Še naslov tega kompleksa :

Shiraz Tourist Complex  Kolbe-ye Sa´di Begining of the Nasr Blvd .71458 Shiraz  Tel.0711-7322411-12

Cvet, Mateja