Gambija

Danes imam malo več časa in bom opisal dogodke zadnjega dne. Kot veste smo našega prijatelja Nikota pustili sinoči v Thiesu, seveda sva se z Markom od njega poslovila kot je treba, do 2 ure zjutraj smo razglabljali o gospodarstvu, politiki, štajerski pokrajni, itd, Seveda nismo izpustili priložnosti o pogovoru o afriški pokrajini.

Zjutraj smo takoj po zajtrku odšli v smeri Gambije, pot je potekala po slikoviti pokrajini Senegala vse do meje z Gambijo. Meja in mejne formalnosti so potekale brez problemov, pravzaprav super, če pozabimo, da sva z Rokom čakala v vrsti za štempelj, medtem ko je uradnik spal oz. počival na kavču ob delovni mizi. Rok mi je med tem čakanjem dajal moč za mirne živce in mi dopovedoval, naj se umirim, da ne bo neredov kot na vhodu v Senegal. No, dočakali smo, da se je uradnik spočil, nato je prišel do delovnega mesta, pogledal naše papirje ter nas odslovil. Po brezplačnem pregledu policije smo pot nadaljevali do gambijske meje. Tam smo se odločili, da mejne formalnosti prvič prepustimo Tomažu, kar je pomenilo, da se jaz ne bom vmešaval in da bo uredil vse, da pridemo v državo brez mejnih stresov. Šok, seveda je Tomaž (psiholog) uporabil vse svoje visokošolsko znanje, posedel mejne policaje za mizo in debatiral s carinskimi uradniki. Rezultat: 4 rokovniki, dve majčki in brezplačen prehod meje. Seveda je Marko takoj navrgel: »Alfijo, star si (o tej besedi bova z Markom še podebatirala, kaj je mislil), bodočnost je na mlajših«. No, uspeh se ne šteje na ta način, važni so rezultati in Tomaž se je izkazal, tako kot že večkrat na tem potovanju. Kasneje je sicer priznal, da je dobil na carini telefonsko številko »boj frenda«, kdo ve mogoče jo bo nekoč celo potreboval.

Pot smo nadaljevali do reke Gambije, tam kupili trajektno karto za 8 eur in se postavili v vrsto za trajekt. Ko si je Marko s Tomažem ogledal situacijo smo ugotovili, da trajekta še dva dni ne dobimo. Hitri sestanek, koliko denarja damo za podkupnine? Tomaž da stari telefon Nokia, dodamo še 10 eur in 4 rokovnike in že smo se znašli pred polkilometrsko kolono in zvečer prišli do vstopne rampe za trajekt. Na žalost se bolje ni dalo, noč smo pač prespali na vstopni rampi in se zjutraj ob 7,00 uri vkrcali na trajekt. Zdravc nas je čakal na Banžulski strani reke, od tam smo pot nadaljevali do njegovega doma. Zdravc namreč živi v najemni hiši v Senegambiji, kjer smo parkirali našo vozilo, izpraznili iz njega vso robo, opral nam ga je njegov vrtnar in popoldan smo ga že ponudili v prodajo. Za pot naprej smo se dogovorili z Zdravcem, da nadaljujemo z njegovim 4 kolesnim vozilom do Malija, Gane, Benina, Toga in Nigerije. Bomo videli, kako se bo prodaja nadaljevala, saj bomo tukaj ostali nekaj dni.

Pri Zdravcu smo se srečali še z Marinom in Darjo iz CCS kluba Slovenije, ki tukaj preživljata počitnice. Super, zvečer smo si pripravili skupno večerjo, ribe in tažin na vegetarijanski način.

Jutri nadaljujemo pot po Gambiji o kateri bom kasneje pisal, zunanja temperatura je bila danes čez dan 35°C.

pot proti Gambiji

kamioni so super naloženi

otroci ob cesti

malo smo jih obdarili z majicami in obeski

trajekt čez reko Gambijo

v pristanišču cel kup izgubljenih otrok

vhod v Banjul, glavno mesto Gambije

ekipa CCS v Afriki (in ne samo po Madžarski, za katero...

inventura stanja v kombiju

moj prijatelj Čiri iz Gambije mi kroji kratke hlače

kombi gre na čiščenje

vozila od prijatelja Kobeja na prodaji v Gambiji

nabava hrane za večerjo

popoldanska relaksacija

prijatelj Rok hoče imeti novi "look" in frizerke so že tu

počivaj, Alfijo, počivaj

prodaja vozil

večerja pri Zdravcu v okviru CCS in morebitnih novih članov...

Alfijo