Madžarska za prvomajske praznike 2007 - Alfijo

PRVOMAJSKI IZLET NA MADŽARSKO

Ker so bili letošnji prvomajski prazniki med tednom in smo si z dodatnim dnevom dopusta lahko privoščili krajši dopust, smo se z nekaterimi člani CCS kluba (Tone-Erika, Boris-Bojana, Janez-Marinka, jaz in Gracjela) odločili, da se odpravimo na potep po delu Madžarske!

Zbirno mesto je bilo v Lendavi na parkirišču pred kampom, ker pa je bil četrtek delaven dan, je pač vsak posamezno prispel v Lendavo, tako da smo odrinili proti Madžarski šele v petek zjutraj.

Vzdušje v skupini je bilo polno pričakovanja, poleg tega smo imeli s seboj uradno vodičko in prevajalko Eriko, tako da je izlet uspel v popolnosti.

Pot nas je vodila mimo mesta Lenty, mnogi se ga spominjajo kot trgovsko Meko za Slovence. Na tržnicah tega mesta se je dalo dobiti poceni konfekcijsko robo ter vso ostalo bižuterijo. Danes so tam le posamezne stojnice ob cesti, ki nas vabijo po nakupih, vendar naš cilj je bila Budimpešta, zato se nismo ustavljali v tem mestu!

Prvi postanek je v mestu Heviz, znanem po enkratnih termalnih vodah, toplicah in lepem kampu v zavetju košatih dreves. Pri ogledu mesta in termalnih toplic smo zavili v turistično agencijo, kjer smo se pozanimali o znamenitostih Madžarske, katere smo v nadaljevanju poti tudi obiskali.

termalne toplice v mestu HEVIZ

mestni park

grb mesta

Pot smo nadaljevali po zahodni obali Balatonskega jezera do mesteca Balatonudvari, kjer smo si ogledali znamenito trgovino pekočih rdečih feferonov ter zanimive hiše, krite s slamo.

prodajalna izdelkov iz paprike

Pot naprej nas je vodila po lepih zelenih poljih, posajenih z oljno repico, mimo lepih vasi, vse imajo urejeno in čisto, vse z namenom privabljanja turistov. Veliko je trgovinic s spominki in lepih ČARD (tipična madžarska gostišča). V večernih urah smo prišli do Budimpešte in se dogovorili, da odidemo najprej v kamp in si naslednji dan vzamemo čas za ogled mesta.

Kampa Zugligeti »NICHE« na ulici Zugligeti št.101 (camping.niche@t-online.hu) ni bilo težko najti, pravzaprav ga je našel GPS od Toneta in Erike. Postavljen je v zelenju, nekoč tramvajsko postajališče je sedaj lično urejen kamp. Kamp je v Budimpešti v centru mesta.

krst novega kamperja Toneta in Erike

Ob kampu je avtobusno postajališče, avtobus te popelje v center mesta. Mi smo ubrali drugo verzijo. Upravnica kampa nam je svetovala, naj vzamemo taksi do mesta, nato turistični avtobus z vodičem in potem še ladjo po Donavi, tako da smo si mesto ogledali z avtobusom, ladjo in še peš, povratek nazaj pa z avtobusom.

turistični avtobus

Opisovati vse znamenitosti mesta bi bilo dolgo, preveč je lepih delov mesta, tako da predlagam, da si vsak sam ogleda to mesto, priložil bom le nekaj slik mesta.

postanek v čardi

Naprej iz Budimpešte smo obrnili proti mestu Kecskement, si tam ogledali znamenite zvonove kateri ob 12:00 uri vsak dan zvonijo različne skladbe, pogledali smo si park ter znameniti železniško postajo v notranjosti. Ta je vsa v mozaiku – keramika.

mesto Kecskement

Železniška postaja

V tem mestu smo naleteli na posebneža, gospo Tancsane Uzsoras Katalin, ki je bila v mladih letih igralka. Zdaj na stara leta ureja v svojem stanovanju privatni muzej madžarskih igralcev in živi čisto v svojem svetu . To je vidno po njenem živem pripovedovanju o igralstvu ter poznavanju vseh filmskih igralcev.

Zvonovi na mestni hiši

Po tem srečanju smo se odpravili proti Bugac Puszta, kraj Bugac. To je mesto, kjer je namesto zemlje pesek, raste le drobna trava. To je bivše morje, sedaj savana, kjer se pasejo prekrasni konji. Neštete kmetije so pripravljene turistom pokazati svoj način življenja v teh krajih, ob kmetijah je možno prespati, kar smo seveda tudi storili.

Nacionalni Park – čarda

Naslednjo jutro smo si ogledali predstavo o življenju kmetov iz starih časov do danes, katero so pripravili s konji in oslički vsem turistom, ki smo si ogledali še muzej. Predstavo priporočamo vsem kamperistom, ki bodo obiskali ta del Madžarske.

Pot naprej nas je vodila do mesta Solt, kjer je bilo tudi konec našega skupnega potovanja. Erika in Tone sta se odpravila do Subotice na obisk k sorodnikom, mi pa po vzhodni strani jezera Balaton in nazaj do Lendave, kjer smo si privoščili obvezno kopanje v večernih urah in vračanje domov z lepimi spomini.

Še enkrat bi se v imenu vseh zahvalil Eriki za požrtvovalno vodenje po Madžarski, prevajanje v gostilnah ter neštetih naših vprašanj, katere je morala prevajati nam neukim madžarskega jezika.

Alfijo Glavič,  03.05.2007