Mavretanija (Nouakchott)
Zjutraj v četrtek smo takoj odšli na senegalsko ambasado, da si pridobimo njihovo vizo, vendar smo izvedeli, da vize izdajajo samo tri dni v tednu in je do ponedeljka ne moremo dobiti. Vlogo bomo lahko oddali šele v nedeljo in če bog da, bomo v ponedeljek lahko nadaljevali pot proti Senegalu.
Popoldne so nas pričeli oblegati kupci za kombije, tako da smo pričeli pogajanja za ceno. 
Seveda je bila naša začetna cena 3200€, njihova začetna ponudba 2500€, zadnja ponujena cena s strani kupcev pa je bila 2750€. In prvi kombi je bil prodan. Dogovorimo se,da v ponedeljek, ko dobimo vize, uredimo papirje, preložimo vse stvari v naš kombi in vsi štirje odidemo naprej z enim kombijem.
Zvečer smo naredili za večerjo tažin ter povabili še ostale goste avberža. Udeleženci večerje smo bili res mednarodno obarvani, Nemci, Francozi, ena udeleženka iz Kazakstana, Senegalci, Belgijci in seveda mi. Par iz Nemčije je na mizo prinesel testenine z omako in solato, dodali smo seveda naše vino in s skupnimi močmi povečerjali vse te dobrote. Po večerji smo dali na mizo še Rokov šnops (domača izdelava), šnops iz Srbije (kajsija) ter borovničke in večer se je potegnil pozno v noč. Komunikacija je iz minute v minuto tekla bolj gladko, bolj kot se je manjšala tekoča zaloga na mizi, boljše je tekel pogovor. Vseeno se je pokazalo, da takih kot smo Slovenci, ni po Evropi, saj smo sami častili 14 ljudi tako s hrano, kot s pijačo. Svoje je dodal še Aleks s kitaro. Vseeno smo zadovoljni, saj smo izvedeli mnogo zanimivih zgodb popotnikov in njihovih dogodivščin po Afriki, zgodb nekaterih, ki so zapustili Evropo iz takih ali drugačnih razlogov: Nekateri so prišli sem iskati mir v sebi, nekateri so kot mi samo popotniki in uživajo v afriški naravi, nekateri so ubežali roki pravice (primer Benjamina iz Belgije, katerega čaka v Belgiji dvoletna zaporna kazen zaradi dilanja...)
Danes zjutraj so odšli vsi gosti avberža, razen nas in Nemcev, tako da smo mi zdaj v tem kampu ostali kot staroselci. Danes smo se pogovarjali z Malujem (lastnik kampa) tudi o cenah vozil in možnostih prodaje teh vozil v Mavretaniji, o turizmu itd.
Ker smo ob prihodu v Nockshott pri zaviranju opazili manjše tresljaje, smo zavili še k mehaniku, ki je ugotovil, da imamo slab kardanski zglob. Tega smo nato zamenjali, popravilo skupaj z rezervnim delom je stalo 45€ in zdaj zadeva deluje spet brezhibno in težko že čakamo, da odidemo naprej.
Kasneje smo se odpravili na plažo, kjer smo se letos prvič kopali v Atlantiku. Voda je bila za naše razmere kar topla, ozračje pa sploh saj je sonce ogrelo temperaturo na 35°C čez dan. Ker smo imeli veliko časa, smo se odpravili po plaži na enourni sprehod in se nastavljali soncu, ki nam je podaril prvo letošnjo«braun bojo«. Po sprehodu smo si privoščili še malico na plaži in zavili v »port« na ribjo tržnico. Tam smo za večerni tažin kupili fileje čiste ribe, katero so pred nami očistili. Cena rib za vse štiri 3€, ugodno.
Alfijo
.jpg)
