Na Koroškem je fajn - Breda Krajnc

Pod tem naslovom so že tretje leto zapored zagnani turistični delavci na Koroškem pripravili promocijsko ekskurzijo po njihovi pokrajini z namenom, pokazati ljudem naravne lepote.

In imeli smo se fajn!

Že v petek popoldan smo se nekateri člani CCS zbrali pri Ivarčkem jezeru. Bilo nas je deset posadk, pričakala pa sta nas domačina – Stanka in Edi Tomazin. Za dobrodošlico sta kar na parkirišču skuhala pasulj, zvečer pa nas je Stanka popeljala po poti Prežihovega Voranca. Pokazala nam je Pekel, kjer je Voranc nabral solzice za svojo mamo.

V soboto se je začela ekskurzija: najprej ogled Prežihove bajte nad Kotljami, nato vožnja do Raven in tam ogled železarskega muzeja, potem pa je bil že čas za kosilo. Privoščili smo si ga na mejnem prehodu Holmec, po njem pa smo se odpeljali v Avstrijo na ogled privatnega gradu v lasti avstrijskega Slovenca. To pa je treba videti! Lastnik je v prostem času zgradil pravi mali gradič z vsem, kar spada k gradu: razni okraski na fasadi, stolpiči, znotraj pa kipci, leseni opaži, … saj ne vem, kako se vsemu reče. Poglavitno je, da je vse njegovo delo. Če boste kdaj v Globasnici, se le oglasite (vstopnina je 2 evra).

Za Avstrijce je znano, da znajo iz vsake »mlake« narediti turizem. Tudi za manjše jezero blizu Turnersee-ja je tako. Pot okoli jezera meri 5 km, torej jezero res ni veliko, ampak hoteli in razni apartmaji pa so polni turistov.

V Slovenijo smo se vrnili preko mejnega prehoda Libeliče, kjer nas je pričakal vodič in razkazal vasico. Saj se verjetno vsi še spomnite, po čem so Libeliče znane? Plebiscit? Priključitev – komu?

Prekrasen sončen dan smo zaključili na parkirišču pri hotelu Korošica v bližini Dravograda.

Celotna organizacija sobotnega izleta je bila Stankina in Edijeva, za kar se jima vsi še enkrat iz srca zahvaljujemo.

Nedeljski program pa je bil v organizaciji turističnih delavcev. Ob pol devetih smo se zbrali na kmetiji Klančnik, kjer pa smo doživeli manjši šok, ko je mladi gospodar razlagal način njihovega kmetovanja. Ketija ima v lasti 70 ha, v najemu še 20 ha, zaposlenih je 6 ljudi, v nedeljo pa ne delajo nič. Niti ne molzejo in niti ne hranijo krav. Hodijo na dopust, delo pa zaključijo ob petih popoldan. Poleg krav pa imajo še 130 damjakov in muflonov, izdelujejo suhomesnate izdelke in na lastni tržnici prodajajo domače dobrote. Kako? Pojdite na kmetijo in povedali vam bodo. Našli jih boste ob cesti Dravograd – Ravne.

Naslednji postanek je bil rudnik Mežica. Tudi to je doživetje, saj spoznate delo rudarja in njegove delovne pogoje.

Popoldan so nas popeljali s splavom po Dravi in dan zaključili z ogledom cerkvice sv. Jurij v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Slovenija je res lepa in povsod je fajn. Treba se je samo odpraviti od doma in imeti odprte oči.

mogočne lipa pri nekdanjem Vorančevem domu blizu Pekla

budno smo poslušali vodičko pri Vorančevem spomeniku

Prežihova bajta

v muzeju železarstva v Ravnah

kosilo na Holmecu

Globasnica - grad

ročno izrezljana vhodna vrata v grad (delo lastnika)

kostnica v Libeličah

Stanka in Edi

smo lepi?

pripravljen na vožnjo v rov rudnika

pri Dravi

na splavu

cerkev sv. Jurij

Breda Krajnc