Poslansko vprašanje v zvezi s karavaningom v Sloveniji
POSLANSKO VPRAŠANJE O POSTAJALIŠČIH ZA AVTODOME
Samo Bevk, poslanec
Ljubljana, 21. 9. 2007
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
g. France CUKJATI, predsednik
Zadeva: Prijava ustnega poslanskega vprašanja
Na podlagi prvega odstavka 240. člena in 242. člena Poslovnika DZ prijavljam ustno poslansko vprašanje, ki ga bom postavil na 31. seji Državnega zbora Republike Slovenije. Vprašanje bom postavil ministru za notranje zadeve g. Dragutinu Mateju.
Samo Bevk
USTNO POSLANSKO VPRAŠANJE MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE
Ministra za notranje zadeve sprašujem, s kakšnimi predpisi in ali je sploh v Republiki Sloveniji urejen način kampiranja oziroma prenočevanja v avtodomih, spalnih vrečah in podobno?
Samo Bevk
Odgovor:
Na 31. seji Državnega zbora Republike Slovenije, dne 24/9-2007, je poslanec Samo Bevk postavil naslednje poslansko vprašanje:
Vseslovensko društvo, ki se zavzema za razvoj karavaninga v Sloveniji, trenutno ne najdem ustrezne slovenske besede, in svobodo gibanja kot načina preživljanja prostega časa, je dalo pobudo slovenskim županom, da bi poskrbeli za ureditev oskrbnih postaj oziroma parkirišč za avtodome. Kolikor vem, to področje na nivoju države ni urejeno niti normativno, kaj šele v praksi. Obstajajo le nekatere izjeme, kjer so v lokalnih skupnosti spoznali, da je to ena izmed priložnosti za razvoj turizma. Dejstvo namreč je, da ta vrsta turizma trenutno v Evropi kaže največji trend rasti. Ne gre za ureditev kampov v klasičnem pomenu te besede, temveč, kot rečeno, za tako imenovane oskrbne postaje. V kampe hodijo na dopust in praviloma ostanejo tam dalj časa. Če pa potujejo, se za krajši čas ustavijo tam, kjer je zanimivo in kjer imajo možnost oskrbe. Če tega ni, se znajdejo na različne načine, včasih tudi ekološko in varnostno sporno in gredo naprej. Seveda niso krivi popotniki z avtodomi, ampak tisti, ki jim normalne oskrbe, ki bi jo turisti seveda plačali, ne omogočijo. Oskrbno mesto oziroma postajo pravijo v društvu bi bilo dobro, da bi imeli v vsakem večjem slovenskem mestu ali občini.
Ministra za notranje zadeve sprašujem: Kako bi normativno uredili to področje in zagotovili minimalne standarde za ureditev tako imenovanih oskrbnih centrov za avtodome, se pravi za oskrbo in tudi za prenočevanje avtodomov?
To je urejeno na državni ravni v številnih evropskih državah. Naj jih nekaj naštejem: Avstrija, Češka, Danska, Francija, Italija, Nemčija, Norveška in tako dalje. Torej obstajati bi moral nek pravilnik ali podzakonski akt, ki bi to urejal na državni ravni, konkretna izvedba pa bi bila seveda v rokah posamezne lokalne skupnosti.
Odgovor Dragutin Mate:
Opravičujem se, ker me zadnjič ni bilo zaradi obveznosti v zvezi z Evropsko unijo.
Zakon o varnosti javnega reda in miru, ki smo ga sprejeli oziroma ste ga sprejeli v letu 2006, natančneje opisuje, kaj je to kampiranje in določa, kje je to dovoljeno. 18. člen natančno prepoveduje kampiranje na prostorih, na javnih mestih, kjer to ni posebej določeno in kjer ni s predpisi lokalne skupnosti ali kako drugače urejeno, da se kampiranje lahko izvaja. Hkrati pa je tudi prepovedano kampiranje na prostorih, ki so zasebna lastnina oziroma posestnik oziroma oseba, ki ima v zakupu nek prostor. Se pravi, če pride do takšnega kampiranja na tem prostoru, je predpisana globa v višini nekaj čez 80 evrov, hkrati pa je definirano tudi to, kaj je to kampiranje - za to se šteje: taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih objektov z namenom začasnega prebivanja.
Glede parkiranja avtodomov na urejenih parkirnih prostorih, ki se tam zaustavijo zaradi začasne zaustavitve med potovanjem, recimo za nekaj ur - to ne pomeni kampiranja po tem zakonu in zato to tudi ni prekršek, ki bi se ga po zakonu o varnosti javnega reda in miru obravnavalo. Enako seveda tudi za avtomobile, se pravi avtodome velja na zasebnih zemljiščih, za to, da se ustavijo na zasebnem zemljišču in hočejo tam ostati dalj časa in kampirati, rabijo dovoljenje lastnika. Hvala.
Odgovor podan na 32. seji, 22/10-2007
Odgovor Samo Bevk:
ZAHTEVA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA, podana na 32. seji, 22/10-2007:
Zahvaljujem se gospodu ministru za njegov odgovor, vendar večino teh stvari, ki so bile v odgovoru iznesene, te stvari namreč poznamo - kaj je kampiranje, kje se lahko kampira, kje ne. Gre predvsem za drugo stvar, namreč turizem, ki je povezan z razvojem te vrste turizma. Se pravi, z avtodomi skozi Slovenijo potuje zelo veliko tujcev, ustavijo se za več ali manj časa in to področje je dokaj neurejeno. Le v nekaj lokalnih skupnostih so urejeni tako imenovani oskrbni centri za te turiste z avtodomi. Tukaj mislim na to, namreč ne gre za klasične kampe, ampak gre za ureditev teh oskrbnih centrov, da se ustavijo, naredijo tisto, kar je potrebno v času, tistega postanka in da potem gredo naprej. Ta turizem je v svetu v velikem porastu, posebej v Evropi, zato mislim, da bi po zgledu nekaterih drugih evropskih držav morali tudi bolj natančno, normativno urediti to področje. Na primer, Francija ima to kar v dveh zakonih, v zakonu o prometu, v zakonu o urbanizmu, in sicer, ali gre za to, da se avtodom obravnava kot vozilo ali da se avtodom obravnava kot bivalno enoto. Mislim, da bi lahko ministrstvo tudi v tej smeri malo razmislilo in uredilo to zakonodajo.
Dopolnitev odgovora Dragutin Mate:
V členu 18, kot sem ga že omenil danes, je tudi natančneje opisano, kakšne so naloge oziroma možnosti za lokalne skupnosti, kako lahko uredijo v svojih predpisih to področje. Trenutno je situacija v Sloveniji takšna in zakonodaja predvideva, da glede vzpostavitve oskrbnih centrov za vozila, ki v bistvu pomenijo možnost priključitve na električni vir, sanitarije, vodo in vse ostalo, kar avtodomi potrebujejo in se lahko direktno priključijo, pomeni to, da lahko v skladu s tem zakonom lokalne skupnosti naredijo akt, s katerim to opredelijo, določijo takšne kraje in jih tudi opremijo za to primerno. To lahko naredijo preko občinskega odloka in lahko to izpeljejo. Seveda, če bi s strani lokalne skupnosti zaznali, da imajo težave pri tem, kako te odloke narediti, kako s temi zadevami se ukvarjati, bi preko organiziranosti lokalnih skupnosti lahko skupaj pomagali sestaviti takšen odlok.
In vaš predlog, ki ste ga dali, če praktično razmišljamo o tem, da bi pomagali, lahko rečem, da v tem trenutku ni resnih težav in vprašanj v zvezi s tem. Vendar glede na to, da je ta turizem res porasel, kot ste dejali, je po mojem mnenju najbolje, da se usedemo s slovenskimi občinami, z njihovimi predstavniki in se pogovorimo, če so resne težave, ter najdemo rešitve. In če bo treba, jih bomo reševali tudi s podzakonskimi akti. Trenutna situacija je pa takšna, da odloki so tisti, ki omogočajo ureditev tega področja, mi smo pa pripravljeni, seveda, na sodelovanje na tem področju. Hvala.
Zaključek CCS:
Ker je pobuda za poslančevo septembrsko vprašanje prišla s strani Caravaning Cluba Slovenije, se je vodstvo kluba seveda odločilo sprejeti ponujeno sodelovanje. Pod klubskim okriljem se bo oblikovala nekajčlanska delovna skupina, ki bo kordinirala in izvajala naslednje korake v smeri sistematičnega osveščanja in pomoči lokalnim skupnostim k ureditvi ustreznih parkirišč, po možnosti pa pravih oskrbnih postaj in postajališč za avtodome.