Potovanje po Afriki - predstavitev Maroka

Gremo na potovanje, na katerem se smer določa po jutranjem navdihu in ki ni omejeno z dnevnimi cilji ali s časovnimi omejitvami ...

Lastniki avtodomov velikokrat spremljamo razna potopisna potovanja po Evropi, kjer imamo pač več možnosti, udobnih kampov, postajališč s popolnim ugodjem, ki ga ponuja posamezna država, katero obiščemo.

Vendar, z avtodomi se lahko potuje in počitnikuje na več načinov, z več ali manj udobja, odvisno od načrta, ki si pred potovanjem pripravimo.

Opis, ki bo sledil, bo opis potovanja po kontinentu Afrike, opis kjer v avtodomarstvu oz. caravaningu ni vsega evropskega udobja, vendar pa opisuje nekaj, česar v Evropi ne morete dobiti.

Potovanja v take dežele so skrivnostna in adrenalinska, obvezen je popotniški duh, katerega pa imamo avtodomarji že v sebi.

Tokrat bom malo opisal možnosti dopustovanja v Maroku. Ti opisi so nastali po mojih izkušnjah iz teh krajev in na malo drugačen način, kot le z obiski kampov. Opisal bom možnosti nočitev, tako v kampih kot ob prelepih zalivih Atlantika ter tudi v saharskem delu.

Po izkušnjah predlagam, da ko se odločite in greste v Maroko z avtodomom na dopust, se v to državo odpravite s starejšim avtodomom in ne z najnovejšimi modeli vozil. To pa iz več razlogov. Prvi je, da obstaja velika verjetnost, da se bo kaj podrsalo po vozilih, saj glede na prometno kulturo vožnje v velikih mestih obstaja velika možnost, da pride do tega. Domačini imajo radi take majhne nesreče, saj tako lahko pridejo do zavarovalniških kupončkov. Svojih vozil tako ali tako ne popravljajo in to jim pomeni čisti, na lahek način zaslužen dohodek.

Drugi vzrok pa je zelo praktičen. V primeru, če se vam pojavi kakšna napaka na motorju, menjalniku, zavorah, boste lastniki starejših modelov veliko lažje (in predvsem ceneje) popravili vaše konjičke, kot pa lastniki novejših modelov vozil.

No to je le dober namig, kar seveda ne pomeni,da se morate v te dežele odpraviti s takimi vozili kot mi, saj ta vozila le ne dajejo takega udobja, kot smo ga navajeni v naših avtodomih. Z Markom (v drugem, enakem vozilu, sta še Rok in Tomaž) sva se za tako vozilo odločila glede na že nekajkrat preizkušen način potovanja po Afriški celini in zato, ker nadaljujeva pot v Senegal in Mali. To vozilo je zelo lahko servisirati, ta model je namreč zelo razširjen v teh krajih, kar pomeni, da je rezervnih delov v izobilju, prav tako tudi mehanikov.

Obenem želimo dokazati, da udobje ni vse, kar je pomembno v avtodomarstvu, namreč ko se odpraviš na dopust in to v take kraje, potem te napolni že ta adrenalin in zadovolji vsa pričakovanja, saj se bolj intenzivno osredotočiš na popotovanje, dogodke, ljudi ob cesti ki jih srečuješ in s katerimi navezuješ stike in te z veseljem povabijo k sebi, da pokažejo svoja domovanja in hkrati tudi sami izkoristijo, da spoznajo tebe.

Z mojimi izkušnjami s teh potovanjih lahko rečem, da se je vedno izkazalo, da so nas domačini sprejeli medse, da so nas večkrat povabili v svoja skromna domovanja in nas povabili k svojemu dnevnemu obroku. Seveda se taka srečanja dogajajo le v manj naseljenih krajih Maroka, na vzhodnem delu Atlasov, na obrobju puščave in v Zahodni Sahari.

Nekaj zanimivosti Maroka:

Uradno ime države je Kraljevina Maroko in s pomočjo predsednika vlade tej monarhiji vlada kralj. Maroko je ena od držav Magreba v severni Afriki, ki jo od Evrope loči le Gibraltarski preliv, torej nekaj več kot deset kilometrov. V bistvu pa ni ločnica med Evropo in Afriko, temveč je preliv most med tema dvema kontinentoma in tudi med dvema zelo različnima kulturama. Gavno mesto Maroka je Rabat, uradni jezik arabščina.

Pravzaprav je država tako zelo raznolika, da je vse njene značilnosti, nasprotja ter navade ljudi težko spoznati v kratkem času. Slikovita in razgibana Kraljevina Maroko s svojo morsko obalo, visokimi zasneženimi gorami in zelenimi oazami sredi puščav spominja na skrivnostno deželo iz Tisoč in ene noči.To je med drugim posledica mešanja različnih kultur, prav tako pa tudi prepleta modernega in tradicionalnega, kar je vidno na prav vsakem koraku.

Prelepi sončni zahodi tukaj niso kičasti, so pa zato ljudje, ki živijo v Maroku, zelo raznoliki. To je posledica burne zgodovine te države, ki je bila nekaj časa tudi evropska kolonija. Tukaj živijo Berberi, ki so prvotni prebivalci tega področja, potem Arabci, Judi, temnopolti Afričani, nekaj pa je tudi Evropejcev, predvsem Francozov, kar je posledica kolonialnih časov. Šele leta 1956 se je Maroko namreč osamosvojil izpod kolonialne oblasti Francije.

Staroselci Maroka so torej Berberi, prvotni severozahodni Afričani, ki pa v nasprotju z zmotnim prepričanjem večine, niso Arabci. Večina današnjih Maročanov, okoli 40 odstotkov, je še danes čistokrvnih Berberov, nadaljnjih 35 odstotkov pa jih je mešanih. Na tem območju so že od pred 3000 let pr.n.št. Govorijo svoj poseben jezik in imajo kar 300 različnih dialektov. Njihova tradicija se prenaša ustno in le malo je zapisanega, zanimivo pa je to, da je zelo majhno število Berberov pismenih (čeprav je pismenost do danes zaradi boljših možnosti izobraževanja zagotovo narasla). Da so tam tudi Arabci, pa je posledica muslimanskega zavojevanja v 7. st.n.št. Takrat so območje Maroka in tamkajšnje Berbere podjarmili muslimanski Arabci, ki so s seboj prinesli arabsko kulturo in islam. Arabci so druga največja etnična skupina in se v urbanih predelih države zlivajo z Berberi. Seveda so se v teku časa Berberi asimilirali v prevladujočo arabsko kulturo, čeprav večina od njih že zmeraj živi na podeželju, kjer redijo živino in vzgajajo pridelek. Z izobrazbo, modernimi transportnimi sredstvi ter sredstvi komunikacije so se Berberi znašli sredi številnih možnosti tako tradicionalne kot tudi sodobne zaposlitve. Berberi govorijo maroško arabščino in so večinoma muslimani.

Arabščina je uradni jezik Maroka in govori jo približno tri četrtine populacije. Še vedno pa se seveda govorijo različni berberski dialekti, vendar pa predvsem na podeželju. V mestih je med izobraženci v rabi tudi francoščina kot drugi jezik v državi, med številnimi prebivalci v severnih mestih pa je v rabi tudi španščina. Berberski jeziki, ki so bili nekoč dominantni na območju Maroka, so izgubili svojo pomembnost, glavni jezik pa je postala arabščina.