Problematika turistične takse

Spoštovana,

G. Župan, Dušan Skerbiš,
G. Drago Bulc

PROBLEMATIKA TURISTIČNE TAKSE

K pisanje tega sestavka so me vzpodbudila razmišljanje nekaterih razpravljalcev na nedavni okrogli mizi, ki je bila organizirana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob sejmu turizma Alpe – Adria v Ljubljani. Razprava je potekala na temo » možnosti za razvoj avtodomarskega turizma v Sloveniji«. Udeleženci so med drugim opozarjali na problematiko pobiranja turistične takse na postajališčih za avtodome (PZA) in opozorili, da je predlagan dvig takse lahko problematičen za domače in tudi za tuje turiste. Da je predlagani dvig turistične takse problematičen, dokazuje tudi razmišljanje nekaterih poslancev državnega zbora na seji odbora DZ za gospodarstvo, ki so izrazili pomisleke o višini turistične takse, ki bi naj v prihodnje znašala 2.5€ na gosta. K temu dvigu je potrebno prišteti še nov prispevek turista » promocijsko takso«, ki bi tako turista v prihodnje stala še dodatnih 25 odstotkov od določene turistične takse. Ta taksa, bo tako neposreden prihodek Slovenske turistične organizacije. Predlog dviga turistične takse in dodatne promocijske takse podpirajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razloge za dvig turistične takse in novo takso utemeljujejo s tem, da se bo na ta način obseg sredstev za STO povečal za okoli 4.7 milijona evrov, 6,9 milijona evrov pa bi naj od turizma letno pridobile tudi občine .

Pomislek na odboru DZ je tudi o tem ali z zakonom omogočiti ali ne oprostitev plačila turistične takse določenim kategorijam oseb in znižanja turistične taks. Iz določb sedaj veljavnega zakona in tudi predloga besedila novega (18. člen) je mogoče zaključiti, da predvideva možnost oprostitve plačila turistične takse in tudi znižanje le-te za 50%. To je pomembno predvsem za turiste v kampih in na postajališčih za avtodome. Menimo, da mora ta določba ostati v predlogu zakonu, saj ni mogoče enačiti turistične ponudbe v hotelih s turistično ponudbo v kampu, posebej pa ne na postajališčih za avtodome, kamor po tolmačenju sodijo postajališča za avtodome

V členu 18. pod točko 2, tretja alineja, bi se tekst moral dopolniti in se glasiti » ZA TURISTE V KAMPIH IN NA POSTAJALIŠČIH ZA AVTODOME (PZA) ». V CCS predlagamo, da se dopolnitev v obliki amandmaja vnese v predlog teksta predloga zakona, ki ga bo državni zbor v mesecu februarju obravnaval na svoji seji. Žal, tako spremembo lahko v tem trenutno vloži le poslanec DZ, zato bi morali napeti vse moči, da bi prepričali poslance v DZ in dosegli to spremembo. Upam, da smo to sposobni izpeljati.

Pobiranje turistične takse na postajališčih za avtodome upravljalcem v praksi povzroča veliko težav. Po vsej verjetnosti občine, ki so vstopale v projekt mreže postajališč niso vedele ali pa niso bile dovolj seznanjene z dejstvom, da bodo morali imeti urejen ves suport , da bodo za goste na postajališču morale pobirati in odvajati turistično takso, poskrbeti za prijavo gostov. Dejstvo je, da je postajališče za avtodome šteti kot nastanitveni objekt, zato za PZA veljajo enaka pravila kot za ostale nastanitvene objekte.

Problematike turistične takse in prijave gostov se na PZA po Slovenji lotevajo različno, predvsem pa so prepuščeni iznajdljivosti in uporabi resursov, ki jih imajo večje občine možnost uporabiti. Tako te zadeve rešujejo preko redarskih služb, komunalnih podjetij ali drugače. Lažje je le lastnikom kampov, ki se odločijo za dodatno ponudbo v obliki PZA , Termam, hotelirjem ali drugim ki imajo znotraj dejavnosti že organizirano nastanitveno dejavnost. Kako bodo to dolžnost opravljale male občine, je zanimivo vprašanje?. Po predlogu novega zakona bodo poleg prijave gostov pobirali turistične takso in obvezno še promocijsko takso.

To obveznost bodo izvajale tiste občine, ki so zgradile PZA v smislu 6. odstavka 24. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS ,št.35/17), šteje za vrsto nastanitvenega gostinskega objekta. Na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. List RS, št.2/04,57/12, 17/15,52/16-ZPPreb -1 in 29/17-ZŠpo -1) v 23 členu določa, kdo vse plačuje turistično takso. Iz določb sledi, da se turistična taksa zaračunava za turiste, ki prenočujejo v avtodomih na PZA. Po predlogu zakona to pomeni 3.125€ na osebo. Ta znesek pa je za storitev, ki jo turist prejme na PZA oderuški. Res je, da je da višino turistične taks določa občina,da je lahko nižja, vendar kako bo s tem uspela mala.

Primer PZA-ja v Krajnski Gori, ki je sprožil polemiko na okrogli mizi in vrsto polemik na FB in forum Caravaning Cluba Slovenije, SLO Caravaning forum, Avtokampi. si in drugih forumih, ki pokrivajo to področje, kjer so uporabniki opozarjali na problem tega nesmiselnega določanja obveznosti pobiranja TT in skrbi za prijavo gostov lastniku postajališča. Kot je znano so žičnice zaradi nezmožnosti izvajanja določb zakonov, PZA prekategorizirali v parkirišče, saj niso bili sposobni izvajati nalog določenih z omenjenimi zakoni . S tem so rešili svoje težave, prenočevanju v avtodomih pa prepustili v milost redarske službe in policije. V Krajnski Gori je namreč v veljavi občinski odlok, ki takšno prenočevanje izven v naprej določenih mest, prepoveduje. Predvidevam, da se bo v prihodnje marsikdo odločil za podoben ukrep. Problem pa se bo pojavil tudi pri izrekanju kazni, saj javna parkirna mesta nimajo nameščenih znakov, da je parkiranje prepovedano. Razumeti je potrebno seveda pojma parkiranje in kampiranje !. Kako bodo pristojne službe izvajale zakon je interesantno vprašanje?.

Vsi ti problemi lahko sprožijo pri uporabnikih nasprotni učinek od želenega. Odločali se bodo za parkiranje izven PZA in na mestih kjer to ni izrecno prepovedano.

Zanimivo je gradivo v katerem predlagatelj sprememb zakona, med razlogi za spremembe navaja in izpostavlja namero, da se bo s spremembami ustvarilo spodbudnejše poslovno okolje za razvoj turizma, povečanje turističnega prometa in prihodkov iz te dejavnosti. Še posebej pa je zanimivo razmišljanje predlagatelja, da bodo občine v povprečju turistično takso uveljavili v nižjem znesku in sicer v višini 2€. Ne vem, če je imel predlagatelj v mislih vse skupine turistov. Mislim, da o avodomarskem turizmu in postajališčih o katerih veliko govorimo doma in na tujem, prav gotovo ne. Če navedem PZA v Kopru, kjer že sedaj Marjetica zaračunava 1.27 € TT na osebo. Predvidevam, da bo na tem PZA taksa kmalu 2.5€,. Tako bo nočitev na tem PZA dnevno znašala 10€ + 6,250€ za dve osebi. Torej skupno 16.250€. Taksa bo tako znesla več kot 60% cene namestitve. Kaj je to logično in vidika investitorja, ki ni vedno lokalna skupnost?!
Zanimivo je, da vsi, ki zahtevajo in tolmačijo TT in prijavo gostov, PZA štejejo v kategorijo kampov (šteje v nastanitveni objekt) kot to določa področni pravilnik, turistične takse pa ne zaračunavajo – 50% , kot je to določeno po sedanji zakonodaji za goste v kampih. Tako razlaga tudi g, Marko Podrekar, sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Tudi primerjalni prikaz ureditve s področja pobiranja turističnih taks s sosednjimi državami (Avstrija, Italija, Zvezna republika Nemčija) se dotika organiziranosti na državni, deželni in lokalni ravni predvsem z vidika trženja celovite turistične ponudbe doma in v tujini. Tudi tu ni zaslediti besed, primerjav o kamping in karavaning turizmu, še manj pa ureditvi tega področja. Zanimivo je, da so turistično takso Italijani na nacionalni ravni ukinili (pa ne samo za turiste z avtodomi), temveč za vse kategorije turistov. Res pa je, da jo zaračunavajo ponekod (zelo redko) na ravni dežel. Tudi v Nemčiji je to področje prepuščeno v pristojnost zveznih dežel, ki to področje urejajo samostojno. Tudi mi, ki že leta potujemo po sosednji Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski, ne plačujemo na P ali PZA turistične takse, še manj pa, da nas bi policija, redarji ali kdo drug popisoval, prijavljali za bivanje, ko parkiramo ali prenočimo na P ali PZA.

Menim, da bi morali energijo usmeriti poleg sprememb predloga Zakona o spodbujanju razvoja turizma, tudi na lokalno raven in predstavnike v lokalni skupnosti prepričati, da bo z sorazmerno ureditvijo tega vira ( TT + promocijska taksa) financiranja mogoče doseči dobre ali celo boljše učinke na področju turizma. Predlagati bi morali, kako oblikovati ceno storitve, da bi ta bila enostavna za uporabnika na PZA.

Spoštovana.

Zavedam se, da je problematika ki se je lotevam zahtevna, predvsem iz razloga ciljev in namena predlagatelja sprememb in dopolnitev zakona. Vsi govorimo, da se lahko v Sloveniji pohvalimo z najhitrejšo rastjo števila turističnih nočitev v EU, da smo s promocijskimi aktivnostmi prispevali veliko, vendar lahko naredimo še več, da bo gost, ki se bo ustavil v Sloveniji zadovoljen. Če bomo s predlogi uspeli prepričati predlagatelja zakona v spremembe, bomo storili veliko za naš avtodomarski turizem.

Vem, da si oba po najboljših močeh prizadevata, da bi bili pogoji karavaning in kamping turizma v Sloveniji, primerljivi s sosednjimi državami in zanimiv za vse goste, tako domačih in tujih. Prosim, da skušamo po svojih močeh in znanjem storiti vse, da bo kamping in karavaning turizmu na Slovenskem prijazen .

Caravaning Club Slovenija
Predsednik – Marjan Krempl