Proti naravi se težko borimo
V zadnjem času so nas v Sloveniji prizadele številne naravne ujme - gromozanska toča, močan veter, razbesnele poplave in uničujoč plazovi. Vse to je po več delih države povzročilo nemalo škode, mnog so ostali brez vsega - domovanja, premoženja, pridelka, delovnih strojev in hal, brez infrastrukture – mostov, cest, elektrike, pitne vode, interneta... Škoda je neizmerna in bo zagotovo pustila velike in dolgotrajne posledice. Ob tem lahko tisti, ki tega k sreči nismo bili deležni, samo sočustvujemo, po svojih močeh pomagamo, tolažimo, največ pa bi morala narediti država in njene službe. K sreči so ljudje tudi tokrat izkazali veliko mero solidarnosti, stopili skupaj in marsikaj postorili kar sami. Saj jim drugega niti ni ostalo. Bojim se, da tudi od teh velikih obljub in besed, kmalu ne bo kaj dosti ostalo, ljudje pa tako kot doslej še naprej prepuščeni sebi in svojim najbližjim.
To lahko trdim, saj sem bil sam v svoji novinarski karieri priča mnogim žalostnim zgodbam. Le redke so se dobro zaključile. Je pa res, da moramo še naprej živeti, vztrajati in ne obupati. Žal v CCS nimamo kaj dosti podatkov, koliko naših članov je ob teh ujmah utrpelo kakšno škodo. V kolikor za koga veste, nam prosim to sporočite in morda lahko, iz sicer zelo skromnega fonda za te potrebe, kaj pomagamo. Pišite nam, pokličite, da lahko ukrepamo.
Tudi meni je toča pred mesecem razbila obe strešni okni in stranski ogledali na avtodomu. K sreči mi je del tega krila zavarovalnica, tako da je moja škoda s tisto, ki so jo imeli drugi okoli mene, ko jim je uničilo strehe, fasade, avtomobile, pridelke, res zanemarljiva. Tudi podpredsednik se ubada z zemeljskim plazom, ki grozi njegovi in sestrini hiši. Članu upravnega odbora je narasla reka uničila dva avtomobila. Toliko vem jaz. Zagotovo pa je med nami še kdo, ki je imel še hujšo škodo in ima zdaj zaradi tega velike težave.
V kolikor obstaja kdo, ki bi potreboval našo pomoč, nas prosim o tem obvestite. Verjetno ste člani, ki ste si bližje, že sami priskočili drugemu na pomoč ali pa le to bili pripravljeni ponuditi. Verjamem, da je marsikdo pripravljen pomagati, z oblačili, pohištvom, belo tehniko, začasnim prenočiščem, pa tudi poprijeti za lopato in odstranjevati blato in druge naplavine ali prispevati kakšen evro.
Ob vsem tem so nekateri izrazili tudi pomisleke, ali v teh razmerah sploh izpeljati naš planiran in zaradi slabih vremenskih razmer tudi prestavljen poletni tabor CCS ob Krki. Tudi sam sem imel ob tem pomisleke, vendar po nekaterih pogovorih in premisleku menim, da nima smisla prestavljati tega srečanja. Terminov namreč ni več na razpolago, tudi poletje gre h koncu. Seveda naše srečanje ni namenjeno veseljačenju, ampak gre zgolj za druženje. Seveda pa se mora vsak sam pri sebi odločiti, ali bo šel pomagati prijatelju v nesreči, ali kam drugam. Na območju, kjer bo srečanje, sta Sava in Krka poplavljali, vendar k sreči večje škode nista povzročili. Tako da pridite v Velike Malence brez slabe vesti, saj bomo s tem pokazali, da mora iti življenje naprej, da bomo tudi na ta način dali nekomu kaj zaslužiti.
Doslej je bilo prijavljenih 43 AD in do danes (8.8.) se jih je predvsem zaradi prestavljenega termina odjavilo le šest. Upam, da vsi drugi prijavljeni pridejo, vabljeni pa tudi drugi, da se nam pridružite. Druženje bo verjetno mnogim koristilo, da se malo odpočijemo od teh razburkanih dni. Med našimi člani smo povečini upokojenci, ki fizično ne moremo biti kaj prida koristni (z redkimi izjemami seveda) pri fizičnih opravilih. Za druge oblike pomoči – finančno, donacije pa je še vedno čas. Zagotovo pa bomo tudi na srečanju z mislimi s tistimi, ki se ta čas ubadajo s posledicami naravnih ujm. Sam se pa bojim, da bomo v prihodnje takšnih in drugačnih naravnih ujm deležni vse več in se bomo morali navaditi z njimi živeti. Tako ali drugače.
Goran Rovan
Predsednik CCS
.jpg)
